Komaj leto dni je minilo od izdaje prvenca projekta Beneath The Storm in tukaj imamo že drugi dolgometražni izdelek zasedbe, ki nam tokrat ponuja šestdeset minut trajajočo nočno moro (z vsemi njenimi pozitivnimi in negativnimi vidiki). Prva in po mojem mnenju najvažnejša stvar je ta, da je v primerjavi s prvencem že od prve minute dalje moč opaziti določen napredek v pravo smer. Slednji sicer ni tako zelo izrazit kot bi morda lahko bil, vendar je vsekakor prisoten, kar je najvažnejše. Projekt Beneath The Storm (oziroma idejni vodja Igor Šimon) sicer še vedno ostaja zvest zvoku in idejam, ki jih je nakazal s prvencem, kar pa osebno vidim kot nekaj pozitivnega, saj s tem ustvarja prepoznaven in hkrati precej unikaten/specifičen zvok, celo stil, ki projektu daje neko izstopajočo identiteto v kopici recimo temu podobnih zasedb in projektov, ki brodijo po temačnih vodah t.i. undergrounda. Na albumu so tako še vedno prisotne masivne, počasne in nizko uglašene kitare, ki jih spremljajo mehanični bobni ter oddaljen vokal, ki je pogosto prekinjen z dialogi iz najrazličnejših filmov. Z žanrsko oznako bi lahko rekli, da gre za bolj kot ne temačen sludge/drone z opaznimi funeral doom vplivi, ki so bili, kot že rečeno, prisotni že na samem prvencu. Izboljšanje je mogoče opaziti zlasti na vokalnem področju, čeprav je na drugi strani prisotnost vokala na albumu še vedno premajhna in preveč potisnjena v ozadje, v katerem se neredko tudi povsem izgubi med instrumentalnimi deli posameznih pesmi. Tudi sama struktura pesmi je zrelejša, čeravno se Šimon znova ni mogel upreti skušnjavi ustvarjanja res dolgih komadov, ki na trenutke ob pomanjkanju ustrezne dinamike (še vedno) delujejo malce preveč razvlečeno, celo za žanr, ki ga predstavljajo. Sama produkcija ni slaba, je pa morda za tako masivno glasbo na koncu vendarle »pretenka«. Evil Reflection tako v »najslabšem« primeru zveni kot uradni soundtrack predolge in na trenutke klišejske B-movie grozljivke, v najboljšem pa kot srh zbujajoče potovanje v temno globino nočnih mor in strahov, ki so v njih skriti. Album torej ponovno vsebuje kar nekaj izvrstnih idej, upam le, da se do tretjega dolgometražnega izdelka uspe otresti še preostalega nepotrebnega balasta. Vsekakor vredno poslušanja, vendar ob predpogoju ustreznega razpoloženja in ustrezne mere potrpežljivosti.