Zak Stevens je z Watching In Silence po večletni odsotnosti v velikem slogu začel svojo post Savatage kariero. Album pa je ob pomoči Jona Olive in Chrisa Cafferyja veljal za nekakšnega skritega naslednika Wake Of Magellan. The Middle Of Nowhere ni bil več tako prepričljiv in tako je začetna evforija ob vrnitvi tega odličnega vokalista začela pojenjati.
Medtem ko sedaj Jon Oliva s svojimi Pain nadaljuje v tradiciji Savatage, je Zak naredil korak stran od zvoka svoje bivše zasedbe, kar je sigurno pozitivna poteza, kajti Jon je Savatage. Burden Of Truth je sicer konceptualen album, ki temelji na konceptu Da Vincijeve šifre, sam naslov pa bi lahko imel v sebi skrit pomen, kaj je Zak v resnici zmožen narediti brez vsakršnega naslanjanja na Jonovo pomoč. Pompoznost materiala se je opazno zmanjšala in tudi aranžmaji niso več tako dramatično in kompleksno zastavljeni kot na Watching In Silence. Iz bomastičnega power metalskega se Circle II Circle razvijajo v melodični power metal band s hard rockerskimi vplivi. Kar bo vedno spominjalo na Savatage devetdesetih je seveda Zakov vokal, ki tu odpoje izvrstno in tudi »potegne ven« kakšno manj atraktivno skladbo. Njegove izredno lepo tekoče in rahlo melanholične linije so glavni vir spevnosti albuma, pogosto pri tem dobiva pomoč jasnih kitarskih solaž. A te so bolj kot proti virtuoznosti usmerjene proti preudarni melodičnosti. Tudi cel album poteka nekako v tej smeri, z izjemo skladbe Revolution ni pravih presežnikov, gre pa za precej kompakten v srednjem tempu odigran album.
Circle II Circle bodo sicer vedno veljali za Savatage otroka, a ta otrok je odrasel, se osamosvojil in začel hoditi po svojih poteh.

Matjaž