Odkritje leta 2005, Norvežani Communic s Conspiracy In Mind v priznanih evropskih metalskih medijih niso bili kandidati le za prvenec leta, ponekod celo tudi za album leta. S kombinacijo progresivnega, thrash, doom, power metala, tehnično popolnostjo, zahtevnimi, do najmanjše malenkosti dodelanimi aranžmaji in odlično harmonijo med melodiko in trdoto so naleteli na odprte roke številnih poslušalcev širom Evrope, še najbolj njenega centralnega dela. Tendence k Nevermore/Sanctuary seveda obstajajo, a vseeno ne toliko, kot bi se na prvi pogled lahko zdelo. Pogled na trenutno ustvarjanje Nevermore in Communic to jasno pokaže. Snemanje drugega albuma je bilo za band vse prej kot hvaležno delo, kajti pričakovanja po prvencu so bila v očeh fanov velika. Nehvaležno pa bi bilo soditi ali je Waves Of Visual Decay boljši od prvenca, a dejstvo je, da prav v ničemer na zaostaja za njim. Mogoče je vse skupaj še intenzivnejše, kar pokažejo že pri uvodni Under A Luminous Sky. V skladbe so vpletli nenehne spremembe tempa, številna menjavanja udarnejših delov z mirnejšimi, agresivnosti z neverjetno melodiko ter nenehnimi variacijami ritma. V melodičnih pasažah tudi na račun emocionalno nabitih vokalnih linij ali doom metalsko orientiranega riffa ohranjajo višji nivo melanholičnosti, v pravem kontrastu tem pa znajo nato udariti z ostro thrasherijo, brutalnejšim power metalskim napadom, kar na koncu nadgradijo še s tehnično dovršenimi solažami ali pa le z dominacijo ostrih staccato riffov. Vsi ti prehodi in menjave so izvedene na tako prefinjen način, da kompleksno grajene skladbe izpadejo izredno tekoče in dosti manj zapleteno kot bi lahko. Pri tem pa vedno poizkušajo najti neko novo rešitev in se ne zatekajo k ponavljanjem. Skladbe se zdijo tu kompaktnejše in tudi bolj kvalitetno homogene kot na predhodniku, kjer sta malce le izstopali naslovna skladba ter Communication Sublime.
Communic niso pri ustvarjanju tega albuma prav nič »taktizirali«, zdi se kot da bi vse, kar so naredili na prvencu, tu še za malenkost razširili. Ta band je res nekaj najboljšega, kar se je v zadnjih dveh letih na novo pojavilo v metalu.

Matjaž