Po uspelem povratku z albumom Revolution so začetniki gothic metala na nemško govorečem področju prestopili k Massacre Records in izdali drugi v celoti v nemščini odpeti album svoje kariere.
Crematory tu nadaljujejo v svojem značilnem slogu s pravo mero metalske udarnosti, gothic melanholičnosti in temačnosti, prepoznavnih klaviaturskih (včasih precej pop) vzorcev ter moderne elektronike, v obliki samplov, loopov. Kitare imajo tu bolj elektronski zvok kot prej, kitarist Matthias pa se je ponovno izkazal z zelo melodičnimi refreni v skoraj vseh skladbah in s tem precej prispeval k spevnosti materiala. Izjema je plesni Höllenbrand, ki ga je v celoti odpel Felix, zaradi osnovnega beata spominja na Rammstein, Laibach in je ob Ein leben Lang najbolj možni potencialni gothic disco hit albuma. Pri Höllenbrand in baladni Spiegel meiner Seele, Crematory še najbolj odstopajo od svojega klasičnega vzorca skladb s številnimi vokalnimi dueli globokih growlov in čistega vokala, pri katerem je na tem albumu opaziti več variacij (tudi zaradi Felixa) kot doslej. Kot običajno pa je material lepo tekoč in poslušljiv. Primerno za vse ljubitelje nemškega gothic metala.

Matjaž