Na današnji dan
1982
Randy Rhoads umre v letalski nesreči, star komaj 25 let
NAGRADNE IGRE
Traja do: 10. 3. 2024
PARTNERJI
Oddaja z metal muziko
Specialisti za Metal!
Letni koncertni cikel

RECENZIJE

18. 11. 2022
Cronica - Ukony
samozaložba, 2022

Se še spomnite »folkofobne« kampanje, ki je svoj čas divjala po slovenski metal sceni in jo je najbolje »poosebljala« majica »Keep Your Folk out of My Metal« (razpečevalec teh majic mi eno še vedno dolguje – velikost L, prosim)? Stvari so šle tako daleč, da sem nameraval v bran ljubiteljev folk metala poklicati Zagovornika načela enakih možnosti, v kolikor že ne samega ombudsmana. Šalo na stran, po začetnem zanimivem obdobju (npr. Satyrov in Fenrizov (kasneje zaničevani) projekt Storm), ki se je kazal kot nekaj inovativnega, se je folk metal v vse preveliki meri res za nekaj časa degeneriral v turbo folk kozlarijo s harmoniko in distorzijo. Dasiravno mi je bil ob svojih začetkih zanimiv, je dadaistično opevanje alkohola in prividov trolov, škratov in kdo si že vedi česa vsega kot posledic bodisi delirične pijanosti ali delirija tremensa tudi mene odvrnilo do njegovega uživanja. Nekaj upanja v folk metal so mi v tistem času dajale prve plošče Belorusov Znich, plošče Ukrajincev Haspyd in še kakšna svetla izjema bi se našla. Vendar so se na srečo počasi ljubiteljem folk metala »zjasnili časi«. Folk metal je spet odkril neko zdravo mero vsega v sebi in postal spet zanimiv in poslušljiv. V to kategorijo sodi tudi v letošnjem letu izdana druga plošča Poljakov Cronica Ukony.

Uvodno pesem Dla korzeni odpre petje z močnejšim ženskim glasom, brez instrumentov, ki se mu potem pridružijo še krasno zborovsko zveneči glasovi. Ko se pesem z vključitvijo kitar in bobnov »metalizira«, prične ustvarjati podobo, da gre za himno oziroma narodno pesem, ki se jo poje ob slavjih. Skupina vanjo vplete tudi violino in flavto, ki v pesmi zvenita prijetno. Nekateri »prijemi« v glasbi in vokalu nekoliko nosijo noto glasbe ruske Arkone, sicer pa gre pesem hitro v ušesa zaradi ponavljanja posameznih delov.

Pesem Pakty je na celotni plošči najboljši prikaz, kako močan in kvaliteten adut glasbenega izražanja skupine predstavlja žensko petje (in tisti njeni deli, ki so zapeti z zatrto kričečim moškim vokalom delujejo le kot potrdilo tega). Namreč: odprejo jo zvoki petja z ženskim glasom, ki delujejo kot klici vetru v daljavo, katere spremljajo melodije električnih kitar ter bobnanje. Zvoki glasov ustvarjajo odličen ambient čakanja na odgovor klicu v stanju zasanjanosti. Igranje kitar se upočasni in prehod klicev v petje oziroma ponavljanje besed prične pesmi dajati neko obredno dimenzijo. Vodilni ženski glas je izrazit in čustveno močan in ko se slednji razcveti v višje oktave, pesem prevzame podobo elegije. Pesem bi si mirno lahko vrtel ležeč na postelji in sanjajoč kakšne zelo doživete čustveno močne elegične sanje.

Płomień se začne z dokaj hitrim igranjem električne kitare in bobnov, ki predstavljajo osnovo, preko katere zaigra violina. Skozi celo pesem se, ob stopnjevanju njenega tempa, kaže, da navkljub metalskem ozadju vlogo prvega glasbila v pesmi igra violina.

Pri Zaklęta w szkle takoj na začetku občutek nekoliko neprijetne napetosti ustvari igranje kitar in godal (med katerimi ima primat violina). Slednja ima vlogo glavnega pisala, ki ušesom izrisuje glavne podobe pesmi. Vokalni del začne nekoliko roteče in žalujoče zveneče žensko petje. Ko se igranju violine in petju pridruži igranje basa in električne kitare, pesem pridobi moč vršanja metalskega vetra, ki za n-kratnik dvigne moč čustvenosti ženskega petja, zaradi česar se v nekem trenutku poslušalec vpraša, ali gre res še za folk metal ali morda ne že za doom? Na to vprašanje odgovori hiter tempo glasbe. Hropeče zveneči kričeči moški vokal v pesmi deluje kot vprašanje, na katero potem poda odgovor čisti ženski vokal. Slednji je razločen, čustveno barvit in ima širok razpon. Vrh pesmi nastopi z začetkom njene zadnje minute, ko se violinsko-kitarski glasbeni podlagi pridruži večglasno žensko petje in pesem dokončno nabije z dinamičnostjo in energijo.

Wampiór je ena tistih pesmi, ki gre hitro v ušesa in pokaže, da je mogoče živahen in ušesom prijeten folk metal zložiti tudi zgolj s povezovanjem hitreje zaigranega metala z vključevanjem violine in domišljenim izborom načina petja, ter najvažneje, brez nadležne harmonike. Pesem se tako že začne z živahnim in nekoliko poželjivo zvenečim ženskim vzklikom ter dinamičnim igranjem dominantne violine ter nekoliko v ozadju kitar in bobnov. Pojeta le ženska glasova, agresivno ponavljajoče igranje godal, ki ga spremlja igranje kitare ustvarja, občutek rastoče napetosti. Raznovrstnost igranja violine, s katerim skupina pokaže, kako raznovrstno atmosfero oziroma občutke lahko ustvari to glasbilo ter raba ženskega petja, sta glavni orožji ustvarjanja lepote in zanimivosti pesmi, ki v osnovi govori o vampirjih in načinih njihovega pobijanja.

Dwa lica ima zelo srednjeveško zveneč melodični začetek, ki nekoliko spominja na opus Haggard. Glasbo ustvarja domišljeno kombiniranje violine s flavto in klaviaturami. Melodiji se pridružijo najprej električna kitara in bobni ter nato nekoliko zadušen in hripav čisti moški glas, ki se odlično zlije z glasbo v koherentno celoto. Bobni pričnejo dajati pesmi opazen ritem in ko se kot spremljevalna glasova moškemu pridružita še dva ženska, se ta razvije v celo nekoliko vzvišeno zvenečo »koračnico«. V drugem delu se oplemeniti še s heavy/powermetalsko zvenečim igranjem kitar, s čimer se zaradi domiselnosti kompozicij in raznolikosti kot celota ušesom pokaže kot zelo všečna.

Pamiętamy se takoj začne dinamično in metalsko, z električnimi kitarami, ki igrajo po melodični »matrici« violine in na podlagi ponavljanja ustvarjajo motiv. Pri dvoglasnem in sočasnem petju se dopolnjujeta nekoliko hrapavi čisti moški ter močan ženski glas. Skozi petje pesem na začetku precej neopazno in nato vse izraziteje pridobiva na hitrosti in napetosti. V nekem trenutku se tako v glasbo prikrade občutek, da si nekaj podobnega (zaradi intenzivnosti bobnanja in igranja kitar ob sodelovanju klaviatur z etno elementi) in dobro zvenečega že slišal in ja, tokrat gre za prijeme, ki spominjajo na čarovnijo, ki so jo na svoji neponovljivi plošči The Olden Domain ustvarili presvetli Borknagar. V drugem delu pesmi stopi v ospredje prej omenjeno dvoglasno petje, ki ga v prvem planu spremlja igranje violine in šele za njo ostala glasbila, vendar se to razmerje do konca pesmi povsem spremeni, saj zavlada igranje kitar in precej hitro bobnanje. Tako pesem ostane metal s folk elementi in ne obratno.

V Myśl szaleńcza najprej violina in nedistorziran bas zaigrata melodijo, ki ju povzame distorzirana kitara in jo dopolnijo bobni. V različnih delih pesmi si distorizirane kitare ter bobni na eni strani ter igranje violine na drugi podajajo vlogo nosilcev glasbe. Prehodi med »fazami« pesmi si sledijo tekoče in povezano. Petje je dvoglasno moško in ženko s čistim vokalom. Ko moški glas postane bolj hripavo zveneč, se žensko petje iz petja besedila prelevi v zgolj melodično spuščanje glasu, ki deluje bolj kot del instrumentalne kot pa vokalne dimenzije pesmi. V nekem trenutku se pesem zaradi hitrejšega igranja kitar ter zelo opazno tudi violine »razdivja« bolj po metalsko. Čeravno pesem ne deluje refrensko spevno, kot bi se pričakovalo od folk metala, jo njen razvoj na čvrsti bazi močne metalske (tako glasbene kot vokalne) naredi celo nekoliko mogočno in epsko.

Kot ima na večini plošč katera pesem tako vlogo, ima Udręka položaj ene manj zanimivih pesmi, vendar še vedno ni slaba. Po kitarskem in z bobni podprtem metalskem uvodu v glasbo stopijo tudi sampli, ki delujejo kot most, preko katerega za nekaj časa pri ustvarjanju melodij prevzame glavno vlogo violina. Moško petje z nekoliko hripavim čistim glasom in žensko petje ustvarjata občutek dvogovora. Pesem ima naravo folk metala predvsem zaradi ritma ter rabe violine. Njeno glasbeno-metalsko podstat je mogoče mirno označiti kot modernejše zveneči vikinški oziroma poganski metal.

Zadnja na plošči, pesem Światłonios, se začne z malenkost gotsko mračnim in orgelsko zvenečim igranjem klaviatur, ki jih kmalu podkrepi igranje električnih kitar, bobnov, violine, ki povzame orgelsko melodijo. Kitare prevzamejo mesto »glavne violine« in čeravno pesem razvije nekakšno folk-zvenečo ritmiko, vodstvo električnih kitar jasno pokaže, da gre v glasbi prvenstveno za metal in tako je tudi prav. Zveni atmosferično in kompozicijsko nekoliko vzvišeno, medtem ko ji dvoglasno petje dominantnega moškega čistega glasu ob spremljavi ženskega (sploh zaradi barve glasu in načina petja slednjega), doda noto elegičnosti. Prehod moškega glasu v zadušeno hripavo petje (ob nespremenjeni spremljavi ženskega v nebo žalujočega glasu) žalost in elegičnost preobrazi (vzporedno z razvojem glasbe v pesmi) v stopnjujoči se obupani bes. Prekrasno v pesmi folk občutke in tone subliminalno in brez potrebe po rabi drugih, bolj folk zvenečih glasbil, ustvarjajo klaviature. Popolno, skoraj tako, kot, ko so folk element pričeli vključevati v svojo glasbo prvi blackerski pionirji na tem področju. Skupina je s tem, ko je Światłonios postavila za zadnjo pesem, naredila odlično potezo, saj slednja zaradi svoje kakovosti odpira horizonte želje slišati, kam nas bosta metal in klic siren ženskega vokala odpeljala naprej oziroma ustvarja željo po slišati še več.

Gre za kakovostno, zanimivo, glasbeno, idejno in vokalno bogato ter zelo dodelano folk glasbo s poudarkom na metalu, saj se folk elementi vključujejo zgolj kot dodatek metalu, kar je odlično.

SORODNE VSEBINE:
KONCERTI & FESTIVALI
19. 3. 2024
Enslaved, Svalbard, Wayfarer
((szene)) Wien, Dunaj, Avstrija
19. 3. 2024
Taake, Nordjevel, Theotoxin
Boogaloo, Zagreb, Hrvaška
20. 3. 2024
Attila, Born of Osiris, Aviana, Crown Magnetar
((szene)) Wien, Dunaj, Avstrija
22. 3. 2024
Weekend Toretoure Vol. 1: Macabre Demise, Athiria, Hailstone
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
23. 3. 2024
Noise Wagon Vol. 12: Warfare, Culto Del Cargo, Cimex, Vivere Merda, Obscene Revenge
Binario 9, Viale Miramare 51, Trst, Italija
23. 3. 2024
Sovrag, Hellsword, Samperium
TrainStation SubArt, Kranj