RECENZIJE
Dead Soul Tribe nadaljujejo v tempu enoletnega izdajanja albumov in izgleda, da neusahljiv vir poetike Devona Gravesa še zdaleč ni izčrpan. Devon tudi na The Dead Word ne odstopa od prepoznavnega Dead Soul Tribe zvoka, a tako kot prejšnji izdelki tudi ta predstavlja čisto svoje emocionalno potovanje v upanju na svetlejšo prihodnost.
The Dead Word ne gre tako hitro v uho kot prejšnji albumi, pesmi tu še bolj živijo na atmosferi, predvsem v prvem delu pa je opaziti manjšo prisotnost čudovitih melodij, ki delajo ta band tako edinstven. Waiting In Line je že ena izmed tovrstnih skladb z magično melodiko, ki jo Devon poleg z vokalnimi linijami podkrepi s čustveno nabitimi zvoki flavte. Na splošno pa se Dead Soul Tribe na The Dead Word veliko igrajo z ritmiko, pestrost na tem področju z vključitvijo tribal bobnanja povečuje Adel Moustafa, poleg Devona edini studijski glasbenik pri Dead Soul Tribe. Glasba tu od poslušalca zahteva polno osredotočenost, je zelo intenzivna, mračna, melanholična atmosfera to še poudarja, mestoma prihajajo v ospredje težji, groove riffi, glavne značilnosti v bistvu ostajajo enake, kot jih poznamo že s prvih treh albumov. Vsaka skladba je zgodba zase in ustvarja nek specifičen feeling, pri nekaterih je poudarek na variaciji ritmike, ponekod na melodiki, eksplozije čustev v skladbah niso redke, kvalitetno pa je album dokaj enakovreden skozi vseh sedeminštirideset minut. Odlično.
Matjaž