Francoski posebneži ponovno udarjajo. Drought (v prevodu suša oziroma izredno dolgo obdobje brez dežja) nikakor ni to na kar nakazuje naslov. Je grom in strela, padavine brez prestanka, izbruhi vulkanov, tornadi in orkani. Nezmožnost definiranja glasbe tega banda je ena izmed posebnih lastnosti, kar Deathspell Omega označuje s pridevnikom »inovativen (band)«. Zares neobičajna kombinacija vseh možnih zvrsti jih pravzaprav uvršča v avantgardo (karkoli že to je), kljub temu pa band ne odstopa od najvidnejše, zares ekstremne black metal poti. A band je več kot to. Je neukročena zver, ki neusahljivo išče plen, izdelek za izdelkom.
Manifestacija black metala je tu v celoti najširša. Počasni mid-tempo zasanjani peklenski marš (The Crackled Book Of Life), ubijalski topovski napadi (Fiery Serpents), atmosferični, disonantni, minuto in pol dolgi rušilec (Sand). Death metal elementov je ogromno, a ne tistih klasičnih. Tu si predstavljajte zvok Gorguts na From Wisdom To Hate ali Obscuri, brutal dele Augury; zvok seveda ni isti, a je podobno neobičajen.Odigrani so prefinjeno kaotično (v tem primeru je to zares možno) na »minsko-poljski« način, medtem ko black metal udarnost in atmosfera, ustvarjena z neobičajnim zvenom kitar in ultra distorziranega basa, ustvarja transcendentalno progresivno stanje misli in duha. Vedno dinamični, neponavljajoči, uglašeno razglašeni, kompleksno edinstveni, konstantno drugačni.
Deathspell Omega ponuja glasbeno potovanje v dno duše, primerno za preizkus miselnega obreda ob primernem stanju (ne/pod)zavesti.

Kakšen vtis je ta plošča naredila na Dejana, pa lahko preberete tukaj.