Kako zvenijo AC/DC v death metal verziji, so nazorno pokazali Six Feet Under s predelavo albuma Back In Black; Back In Blood Nemcev Debauchery (njihova barva je tako ali tako krvavo rdeča, ne črna) pa bi lahko razumeli tudi kot poklon tema dvema bandoma, ki sta najbolj vplivala na njihov zvok. Na začetku svoje kariere (Kill Maim Burn) so Debauchery ustvarjali predvsem pod vplivi Six Feet Under in Obituary, na Back In Blood pa prvič, in to izdatneje, prevladujejo vplivi legendarnih Avstralcev.
Kitare večinoma slonijo na riffih, po katerih sta poznana brata Young (Death Metal Maniac je čisti AC/DC song z brundajočim growlom), redko se spuščajo v njune netipične riffe, le solaže so bolj klasično death metalsko obarvane. Solaže postajajo pogostejši element njihove glasbe, riffi pa imajo v sebi tudi več melodike kot včasih; ni več le tistega surovega groovea. Baptise This World In Blood in Manhunting (delno Through To The Skull Throne) sta edini skladbi, kjer prevladuje klasični death metalski groove, dvojni pedal in navit tempo. Za ostali del albuma pa velja podobno kot za AC/DC; za kakšne eksperimente, močnejše variacije, inovacije tu ni prostora.
Kdor išče tehnični perfekcionizem, bobnarske manijake, kitarske virtuoze, ekstremno brutalnost, nima tu kaj iskati – kajti naletel bo na »žurersko« obarvan death metal. In to dopadljiv.

Matjaž