Po razpadu Limbonic Art se je Morfeus resneje posvetil zasedbi Dimension F3H, s katero je sicer že leta 2000 posnel prvi demo. V nasprotju s pričakovanji se Morfeus na novem projektu oddaljuje od svojega prejšnjega ustvarjanja, čeprav svojih black metalskih korenin ne zapostavlja popolnoma.
Strukture kompozicij na Reaping The World Winds še spominjajo na black metal, sama glasbena osnova pa temelji na kombinaciji vplivov različnih stilov, thrash, power, gothic, simfoničnega black metala in elektronike. Elektronski elementi skupaj z orkestralnimi klaviaturami dajejo celotni podobi albuma zelo futuristično ozračje, vseskozi se jih intenzivno poslužujejo, ponekod pa pretiravajo in prebijejo meje potrpežljivosti še tako strpnega poslušalca in so primernejše za kak tehno kot pa metal album. Drugačna zgodba so udarni, kompleksnejši kitarski riffi, pogosto thrashersko orientirani. Pasaže, kjer ti riffi prevzamejo vodilno vlogo, so tudi najprivlačnejše na albumu. Vokal (Nesmoth – Arch Nemesis) je skozi celo ploščo čist, večinoma agresiven z razno raznimi efekti, občasnimi kričečimi izbruhi in primeren za vladajočo atmosfero albuma. Kako bo za poslušalce prebavljiv ta »glasbeni brodet« je zelo stvar okusa. Brez naklonjenosti elektronskim zvokom bo apetit po njegovem poslušanju podoben apetitu vegetarijanca, ki ima pred seboj na krožniku obilno svinjsko pečenko.

Matjaž