Odlični prvenec Dragonslayer je nakazoval, da bi Dream Evil lahko v naslednjih letih postali eni izmed nosilnih bandov evropskega power metala, a pet let kasneje in ob četrtem izdanem albumu je jasno, da temu ne bo tako. Švedi nekako niso dobili prave priložnosti, manjkala jim je velika evropska turneja ali dve z bandom velikosti Hammerfall, Stratovarius, Edguy, Grave Digger in zgleda, da je s prejšnjim albumom The Book Of Heavy Metal odpeljal zadnji vlak za širši preboj. Da je v power metalu to še možno, dokazujejo Dragonforce, naslednji potencialni kandidati za kaj takega so Švedi Sabaton.
Naslednji udarec za band sta predstavljala odhoda najbolj znanih članov zasedbe, kitarskega heroja Gusa G-ja in bobnarja Snowy Shawa, vendar Dream Evil vseeno niso vrgli puške v koruzo, poiskali zamenjavi in posneli nov album United. Na njem kažejo, da so dobro premostili težave, vseeno pa to niso čisto tisti Dream Evil, ki smo jih poznali v preteklosti. Seveda ostajajo zvesti svojemu prepoznavnemu zvoku, stilskih eksperimentov se ne grejo, tudi unikaten vokal Niklasa Isfeldta ostaja, a album nekako ne pritegne kot so prejšnji. United bazira na udarnih heavy/power riffih, tradicionalnih metal ritmih, prodornih bobnih in je tudi kar raznolik izdelek. Kitarska sekcije je kljub Gusovem odhodu še vedno močna, v njihov zvok pa se je prikradlo več power metal klišeja, ki se kaže predvsem v določenih vokalnih linijah pri refrenih. To sploh ni nujno slabo, tudi na zadnjem albumu ga je že bilo kar nekaj, vendar skladbe nimajo tistih res prepričljivih momentov, refrenov; album nima prave himne, kot je bila recimo naslovna skladba predhodnika. Seveda vse skupaj sploh ni slabo, kot bi mogoče lahko kdo dobil občutek, Dream Evil in heavy metal fani bodo s skladbami kot Fire!Battle! In Metal!, Kingdom At War, United, Failing konkretno servisirani. Večino danes izdanih power metal albumov United še vedno pospravi v koš, prejšnjih Dream Evil albumov pa ne dosega.

Matjaž