Evergrey so dokaz, da je trdo delo vedno nekoč poplačano. Z albumi In Search Of Truth, Recreation Day ter The Inner Circle so ustvarili unikatno, dramatično obarvano kombinacijo progresivnega in power metala, nabito z emocijami, močno energijo, rahlo melanholijo in samo še vprašanja časa je bilo, kdaj se bo za band vzbudilo zanimanje v širši metalski javnosti in kdaj bodo pogosteje gosti evropskih klubskih in festivalskih odrov.
Pričakovanja pred novim albumom so bila tako zelo velika in z Monday Morning Apocalypse so Evergrey znova napravili veliko delo. Album kaže Švede v nekoliko modernejši podobi, material je izgubil na kompleksnosti, a kljub bolj direktnemu pristopu in krajšim pesmim ne učinkujejo na poslušalca tako hitro in prepričljivo kot so predvsem na zadnjih dveh albumih. Predvsem je to posledica manjše dramatičnosti pri strukturah skladb in manjku magičnih skladb a la Touch Of Blessing, Recreation Day, More Than Ever, The Masterplan itd. Najbolj se temu približajo pri Still In The Water, Lost ter At Loss For Words z izrednimi, čutnimi vokalnimi linijami, zborovsko vokalno podporo ter odličnim kombiniranjem melodike in udarnosti. Mogoče manjka kakšna res udarna skladba, sicer pa je predvsem to področje, ki jih z večjo dozo modernih thrasherskih riffov (The Curtain Fall, Obedience) kaže v modernejši podobi, kot so se predstavljali do sedaj.
Monday Morning Apocalypse je album, ki z vsakim poslušanjem raste. Ni njihovo največje delo, z njim pa Evergrey še vedno ostajajo edinstven band progresivnega power metala.

Matjaž