Po dvajsetih letih pri Queensryche se je izvrstni pevec Geoff Tate odločil za prvi solo izlet in s tem sledil ostalim članom banda. Geoff je ob sebi zbral za nas neznane glasbenike in naredil album, ki ima bolj malo skupnega z matičnim bandom.
Album je zelo umirjen, če ne bi bilo dveh, treh skladb s tršimi kitarami, bi že težko govorili o rock albumu. Ena takšnih je uvodna Flood, ki mogoče še najbolj diši po Queensryche. V večini ostalih pesmi je veliko eksperimentiranja z zvoki, ki spominjajo na ambientalno glasbo, besedila so zelo osebna, atmosfera temačna. Geoffov vokal je zelo umirjen, nekatere pesmi odpoje tako čutno in s tako lahkoto, da prikliče spomine na njegovo izredno predstavo v Silent Lucidity. A pri petju prav tako ni šlo brez ekpserimentiranja. Med najboljše pesmi bi lahko štel Helpless in A Passenger, ki imata zelo lepi melodiji, čutni Geoffov vokal pa spremljajo akustične kitare, ter In Other Words z izjemno usklajenostjo vokala in klavirske spremljave.
Zanimiv, a nekoliko nenavaden je tale prvenec. Vendar je bilo nekaj takšnega tudi za pričakovati, ko je Geoff napovedal, da ga bo posnel. Kdor je upal, da se bo z njim vrnil v zlato obdobje matičnega banda, je upal zaman. Vendar upanje, da bodo Queensryche še naredili album kot se za njih spodobi, je še močno.

Matjaž