Brez kompliciranja, filozofiranja in premišljevanja, ampak direkt v glavo, s polno dozo heavy metala. Največkrat temu rečem tudi »tako se dela«, sploh če gre za album, kot je Battle-Tested, sicer drugi po vrsti za Nemce Gun Barrel.
Gun Barrel igrajo prvinski heavy metal po zgledu bandov iz osemdesetih, katerega vodilo je ena kitara, ki se ne loči od ostrih rock 'n' roll riffov, in pa vokal, ki spominja na Blazea Baileyja in Rock 'n' Rolfa. So dovolj hitri, da vas dvignejo iz naslonjača in dovolj samosvoji, da jih ne boste zamenjali s kakim drugim bandom. Za še boljšo atmosfero so spevni in ob refrenih postrežejo s skupinskimi vokali.
Na plošči prevladujejo veseljačnice s pridihom himen kot so Battle-Tested, We Believe In Nothing, Roll Of The Dice, Rebel Tune, Death Kneel Dance,... Prava himna je My Last Ale, nekoliko posebni Lover Like A Gun, malenkost manj zanimivi pa so na Scream Of The Killer ali The Raven.
Stvar je vsekakor nadvse poslušljiva, kot bi zmešal Motörhead, hard rock, glam, W.A.S.P. in Manowar skupaj, poleg vsega pa odlično produciran album (delo nikogar drugega kot Pieta Sielcka), ki drži tempo do zadnje minute.

Matija

Album je prispevala založba Panika Records.