Pred letom dni so se od nikoder pojavili tile Švedi, ki so s prvencem Volume One izdali najboljšo Ozzy Osbourne ploščo po Ozzmozis. Hellfueled so na njej na veliko boljši način upodobili glasbeno ustvarjanje »princa teme« kot on sam in se pokazali v tudi veliko boljši formi.
Hellfueled se na prvencu niti slučajno niso izpeli in z Born II Rock pripravili kvalitetno čisto enakovreden izdelek, katerega osnove prav tako izvirajo v osemdesetih letih. Ne glede na močne podobnosti z Ozzyjevim vokalom, ima Andyjev v sebi neprimerno več moči, življenja in svežine, nič drugače pa ne velja za album kot celoto. Hellfueled sicer ne pišejo takšnih hitov kot jih je imel Ozzy, je pa čisto ves material na visokem nivoju. Gre za kratke, a učinkovite skladbe, kjer je poleg vokala in odličnih, neklišejskih melodij v ospredju izredno riffovsko in solažno pestro kitarsko delo. Kitarist Jocke Lundgren je še razširil svoj že tako bogat repertoar in čeprav njegovo igranje spominja na Zakka Wylda, ga niti slučajno ne poizkuša imitirati.
Ker od Ozzyja že dolgo nismo dobili nič pametnega, lahko fani njegove glasbe mirne duše presedlajo na Hellfueled. Heavy himne kot Born To Rock so dovolj močni atributi za to; if you were born to rock, don't stop!

Matjaž