Ameriško power metal odkritje leta 2000, ki je z istoimenskim prvencem nadaljevalo tradicijo zgodnjih Queensryche, Crimson Glory itd., je po še enem odličnem albumu Theater Of War za štiri leta poniknilo in sedaj začenja novo poglavje svoje kariere. Po številnih kadrovskih zamenjavah so spet skupaj skoraj v originalni postavi. Od te manjka le en član, a to verjetno najpomembnejši – vokalist David Taylor.
Chaz Bond gotovo ni slab vokalist, a marsikdo bo pogrešal Davidov vokal. Chaz poje dosti nižje, bolj surovo, njegov vokal je bolj globok in daje manj melodične vokalne linije od Davidovega. Odpoje celo nekaj growlov in agresivnejših thrasherskih glasov. Kakšen thrasherski vložek (pri Third Way) se najde na albumu, drugače pa Jacobs Dream ostajajo pri svojem klasičnem, ameriškem heavy/power metalu s prisotnimi progresivnimi vplivi in zanje značilno atmosfero, ki jo v ozadju ustvarjajo klaviature. Veliko poudarka ostaja na dodelanih kitarskih harmonijah (maidenovski pridih je še prisoten) in seveda ne manjkajo zelo dobre solaže, a te niso tako pogoste in navdušujoče kot na prvencu. Pisanje skladb jim gre še vedno zelo dobro od rok, kar so na primer pokazali z vnešeno dramatiko pri naslovni skladbi in Spinning Leaf. Material je dovolj raznovrsten, vključili so instrumental, polbalado, klasične power skladbe, headbangerski material, epsko obarvane himne, nič pa ne bi albumu škodilo, če bi kdaj močneje stopili na plin. Najslabša stran je gotovo produkcija, ki preveč duši zvok in nekako ustvarja občutek monotonosti.
Po turbuletnem obdobju se Jacobs Dream postavljajo na stare tirnice. Zamenjava vokalista je nekoliko spremenila njihovo podobo, Drama Of The Ages tudi zaradi tega ni tako prepričljiv kot sta bila prejšnja dva albuma, še vedno pa je to ameriški heavy metal na nivoju.

Matjaž