Januarja zasnežena melanholija in prepotreben praznični dopust sta iz mene odvlekla utrujenost po eni strani, po drugi pa sta mi dala voljo in energijo za posluh zadnje plošče projekta Karg. V kolikor z njim niste seznanjeni, gre za izlivanje post/black metal viž, rojenih od Michaela Koglerja. Ta v dotičnem projektu deluje pod imenom V. Wahntraum, nekateri pa ga verjetno poznate kot J.J.-ja iz Harakiri For The Sky. Ali je Karg = Harakiri For The Sky? Gre za razpletanje enake pajkove mreže ali spletanje česa novega?

Karg, ki so sicer začeli plesti svojo mrežo leta 2006, so izdali že devet celovečercev. Zadnji trije so: Traktat, s katerim so svoje niti uspešno razpeli do mojih ušes, sledil mu je Resignation, lansko pomlad pa je izšel Marodeur. Album ponuja osem komadov, od katerih sta zgolj dva samostojna. Pri kar štirih komadih so namreč sodelovali s Firtan, pri po enem pa s skupinama Perchta in Svntarer. Morda je prav to sodelovanje tudi razlog, da Marodeur v večji meri ponuja zgolj melanholijo atmosferičnega post/black metala, ki se preliva iz komada v komad, večjega eksperimentiranja pa se V. W. tokrat ni lotil. Slednje sicer ne pomeni, da gre za dolgočasno izdajo. Na primer komad Yügen (s Firtan), ki bo vaša ušesa božal sedem minut, v enem delu ponuja clean black vokale, ki dajejo pridih post rocka, ki ga prekine ženski nagovor, temu pa nato sledi kaotično blackmetalsko kričanje. Najdaljši komad, Annapurna (s Firtan), poimenovan po gorovju v Nepalu, se dviguje in spušča prav tako kot ledeni vršaci. Ritmično, vztrajno in s strumnim korakom. Dodatek violine daje celotni pesmi folk/black metal pridih, ki pa zaradi vokala še vedno drži močno atmosferično temačno nit. Reminiszenzen einer Jugend (s Firtan) zaradi hitrejših ritmov violine in kitare ponovno daje bolj pozitiven folk/rockerski pridih, skoraj tisti »veseljaški« vibe.

Kljub vsem eksperimentom in pozitivni post rock naravnanosti me osebno še vedno najbolj v srce zadene prav otvoritveni Schnee ist das Blut der Geister (s Perchto), ki je prava mojstrovina depresivnega, ledenega, atmosferičnega black metala. Michaelov raskajoči vokal, klaviature v ozadju in kitarska spremljava so tisto bistvo, ki po eni strani označuje Harakiri For The Sky, in je tako močno, da mu ne uide niti Karg. Marodeur sklene pesem Anemoia, v ponovni blackmetalski popolnosti in malenkostno hitrejših ritmih.

Priložnosti videti Karg v živo ni prav veliko, saj je Michael veliko bolj zaseden s Harakiri For The Sky, a prav danes si lahko polepšate dan z njihovih nastopom v ljubljanskem Orto Baru. Poleg njih bodo nastopili še Ellende in ravno Firtan, zato se nam morda obeta še kakšno sodelovanje na odru.