Kanada se spet trese! Zakaj? Ker je prispel deveti album skupine Kataklysm. Prevail je dolg 45 minut in sestavljen iz desetih komadov. Kataklysm so eni izmed tistih bandov, pri katerih težje določiš žanr, saj njihovi komadi vsebujejo tako brutalne kot tudi zelo melodične dele, včasih pa tudi tipične »core« riffe. Označil bi jih z melo/death/core (pri tem sem verjetno še kako dodatno oznako izpustil).
Kataklysm so že od nekdaj znani po svojih hitrih in melodičnih riffih, ki se prav hitro lahko spremenijo v počasne in podirajoče »halftime-e«. Tudi na tem albumu ni dosti drugače kot na prejšnjih. Že pri poslušanju prvega komada, po katerem je tudi poimenovana plata, postane vsakomur jasno, da so Kataklysm nazaj, in to še bolj nori in jezni kot prej. Kar se tiče inovativnosti na albumu ne morem povedati kaj dosti dobrega in lepega, saj so ideje vzete iz prejšnjih albumov. Bobnanje je hitro in kaotično (kar ne pomeni nič slabega), kitara in bas pa sta v popolnem melodičnem sožitju. Prav to je posebnost Kataklysm, da lahko iz treh inštrumentov spravijo tako melodične in polne riffe. Vokal je že od nekdaj pohvale vreden, saj skače po stopnjah brutalnosti od »blagi death metalček« do stopnje »I eat little children!«. Produkcija na albumu ni popolna, saj se slišijo določene majhne (ampak res majhne) hibe, ki pa album le še dodatno posolijo z brutalnostjo.
Po vsem prej povedanem zveni, kot da bi album bil pod pričakovanji in za ime, kot je Kataklysm bolj slaba roba. Je pa popolnoma obratno. Čeprav Prevail ni nič novega, je še vedno udaren, brutalen a hkrati melodičen, poslušanja vreden in plata, ki se jo splača imeti v zbirki.