Khold v osmo. Tokrat presenetljivo hitro, samo dve leti po albumu Svartsyn. A zato nič kaj prida drugače kot pred tem.

Du dømmes til død v manj kot 33 minutah postreže z devetimi komadi, ki se gibljejo v low in mid tempo atmosferah. Album se začne počasi s komadom Myrdynk, nakar Vanviddfaren dvigne tempo in s polnejšim zvokom doda k akustični širini. Naslednji ali nekak naslovni komad Heks (Du dømmes til død) povzame celotno dotedanje dogajanje, saj se začne dinamično, se na sredi umiri in nato podobno uvodnemu slogu zaključi. Nadaljnje potovanje skozi Du dømmes til død je točno takšno: dosti d-beat dinamike in »umirjenega«, a vedno na izrazitem harsh vokalu temelječega hladnega black metala, skozi katerega odločno pronica bas kitara, ki poskrbi za konkretno količino groove trenutkov.

Mestoma Khold postrežejo še s kakšno solistično vragolijo na kitari, šumenjem vode ali čimer podobnim, kar albumu doda nekaj širine v sicer dokaj minimalistično ali ozko zastavljenem okvirju, v katerem band deluje že od svoje ustanovitve od začetka tisočletja.

Če bi moral izpostaviti kateri koli komad, bi to bil Vanviddfaren, ki me na začetku albuma zmeraj prvič res konkretno pretrese. Tudi Misgrep je omembe vreden, v mojih ušesih izstopa zaradi uvodne uporabe clean kitare, katere riff se ponavlja skozi cel komad, clean kitara pa se seveda ponovi.

Pod črto pa ... Du dømmes til død je konceptualni album o rabljih in na smrt obsojenih v norveški zgodovini, ki v bandovo diskografijo ne vnaša povsem nič raznolikosti.