Finska metal scena je v zadnjih letih »izstrelila« kopico odličnih folk metal bandov, eden izmed njihovih najvidnejših, najoriginalnejših in najbolj simpatičnih predstavnikov pa postajajo veseljaki Korpiklaani, ki so s Tales Along This Road izdali že tretji album v prav toliko letih. A hitro izdajanje albumov prav nič ne vpliva na njihovo kvaliteto, prej nasprotno, Korpiklaani se leta 2006 predstavljajo kot opazno zrelejša in kompaktnejša zasedba, kot so bili še pred dvema letoma.
Tales Among This Road odpre naspidirana pivska himna Happy Little Boozer, prava naslednica hita Beer Beer in naznanilka še številnih tovrstnih skladb, ki sledijo tekom albuma. Korpiklaani tu ponovno demonstrirajo svojevrstno kombinacijo surovega heavy metala in poskočnih finskih folk melodij, pesmi so izredno intenzivne, dinamične, v hitrejših ne puščajo niti trenutka predaha. Riffi so postali še malenkostno ostrejši in skupaj z bobni tvorijo pravo podlago za »plesno bombo«, ki eksplodira ob poskočnih, veselih melodijah harmonike in ostalih folk instrumentov ter divjem, surovem petju in zborovskem »dretju«. Midsummer Night, Spring Dance, Rise, Kirki so skladbe, ki bodo rušile koncertne dvorane in krčme, kjer bodo pijane trolle gnale v njihova skrivališča. Kljub številnim že napisanim »poskočnicam« pa se Korpiklaani ne ponavljajo, ohranjajo potrebno svežino in navdih, kar je videti tudi v bolj umirjenih, rahlo melanholično epskih himnah Tuli Kokko in Korpiklaani, ki prav živita od atmosfere. To bo še veselo letos poleti…

Matjaž