Lelio Padovani je v Italiji precej znan multiinstrumentalist, ki je sodeloval tako v nekaterih projektih klasične glasbe kot tudi z legendami kot sta Stef Burns (Alice Cooper) in John Petrucci (Dream Theather). Na tem albumu (ki je bolj EP – 9 pesmi, dobre pol ure glasbe) se nam predstavi z dveh različnih strani. Ploščo začne z živahnim komadom Evolution, ki spominja na Satrianijeve izdelke s konca 80. let, nadaljuje jo z Il Soffio dell'Angelo, ki se delno zgleduje po Stevu Vaiu iz njegovega obdobja pri Whitesnake. Nato pa se na albumu zvrsti 6 bolj ali manj akustičnih komadov brez ritem sekcije, med katerimi mi je bil najbolj všeč Field of Stars. Album se nato zaključi s še enim bolj živim komadom (ponovno s spremljavo ritem sekcije) Restless.
Kaj na koncu reči o tem albumu? Privrženci trših ritmov nad njim sigurno ne bi bili navdušeni. Kdor pa išče kak miren, sproščujoč instrumentalni rock album, bi znal biti s Padovanijem kar zadovoljen. Lelio sicer nikoli ne bo koncertiral z G3, vendar ljubiteljev instrumental rocka ne bi smel razočarati.

Grega