Pod imenom Magellan se še vedno »skrivata« brata Wayne in Trent Gardner, ki sta band ustanovila že v osemdesetih, Impossible Figures pa je njun peti album. V vseh teh letih od prvenca Hour Of Restoration se je band neprestano razvijal, stremel k odkrivanju česa novega, ob tem pa ni pozabljal svojih korenin. Nič drugačne poti niso ubrali na Impossible Figures.
Magellan tudi v letu 2003 zvenijo kot metalska verzija prog rock velikanov Yes in Kansas. Njihov zvok še vedno v veliki meri zaznamujejo simfonične klaviature, ki ustvarjajo pompozno atmosfero, po drugi strani pa spuščajo virtuozne solaže, unikaten Trentov vokal in trše kitarske riffe. Na Impossible Figures so ti dobili še modernejšo obliko kot do sedaj. Vsebina plošče je zelo raznolika, poleg klasičnih progresivnih oziroma Magellan kompozicij Impossible Figures ponuja tudi nekaj netipičnega, bolj groovy materiala, eskperimentiranja s klasiko, jazz elementi in celo etno, afriško obarvane zvoke.
Gardnerja na Impossible Figures ostajata eden najkreativnejših, samosvojih in inovativnih progresivnih dvojcev. Njun spekter je zelo širok, izzive vidita tudi v drugih glasbenih sferah, kar mogoče tradicionalistom na novem albumu ne bo všeč. A tudi za njih se najde dovolj zanimivega.

Matjaž