Ameriški power progresivni metalci Magnitude Nine (v imenu so številko zamenjali z besedo, gre pa seveda za isti band) so že s prvima dvema izdelkoma pokazali, da je ameriška progresivna scena močnejša še za en zelo dober band.
V primerjavi s predhodnikom Reality In Focus, Decoding The Soul prinaša nekaj novosti, ki pa kakšnih revolucionarnih sprememb v njihovi glasbi niso prinesle. Še bolj kot prej se sedaj posvečajo močnim pesmim in njihovim aranžmajem kot celoti. Solo vložkov kitarista in klaviaturista je manj in tudi ti so nekoliko bolj »umirjeni«, a vseeno odlični. Podobno pa velja tudi za samo glasbo. Več poudarka je na harmoniji med lepo tekočimi melodijami in udarnostjo, ki jo dajejo nekoliko trši kitarski riffi. Spevnost še povečujejo večinoma melodični refreni. Kaj nepričakovanega Decoding The Soul ne ponuja in na področju nepredvidljivosti nekoliko zaostaja za Reality In Focus. A kdo pa pravi, da morajo vsi progresivni bandi biti takšni. Threshold so že recimo lep primer in Decoding The Soul je album narejen po meri fanov britanskih progresivcev. Lahko rečem, da so se Magnitude Nine s številko tri iz področja Dream Theater/Symphony X nekoliko bolj premaknili proti bandom kot Fates Warning in Threshold. Nekomu bo to bolj všeč, nekomu ne, a glavno je, da band nadaljuje z izdajanjem kvalitetnih albumov.

Matjaž