Med thrash povratnike, ki so v novem tisočletju izdali že nekaj odličnih plošč, se od marca 2004 štejejo tudi floridski veterani Nasty Savage. Nasty Ronnie in kompanija so kljub desetletnem (studijskem) molku s Psycho Psycho dokazali, da še vedo, kako narediti dobro thrash ploščo.
Psycho Psycho je trdna thrash plošča, delana po načinu osemdesetih; takšna je tudi produkcija. 12 pesmi je precej raznolikih, saj jih band ni pisal enotno. Očitno je, da so komadi Davida Austina bolj melodični, z ustaljenim ritmom in čistejšim vokalom, komadi, ki so jih pisali ostali člani pa so trši, v nekaterih (Hell Unleashed) so prisotni tudi old-school death vplivi. Instrumentalno gledano so vsi člani dobro opravili svojo nalogo; posebej gre izpostaviti bass vložke Richarda Batemana pri komadu Dementia 13. Moj osebni favorit te plošče je komad Savage Desire.
Psycho Psycho je nedvomno kvalitena thrash plošča, vendar pa je vprašanje, če bo ob današnji poplavi kvalitetnega thrash metala dosegla kakšen večji prodajni uspeh. Od tega pa je po trditvah članov (na žalost) odvisna ustvarjalna prihodnost Nasty Savage.

Grega