Nedavno sem naletel na precej svež bonbonček, ki je pritegnil mojo pozornost s svojo nekoliko drugačno vizualno podobo, kasneje pa, moram priznati, da mi je tudi glasbeno kar precej zlezel pod kožo. Ker sem mnenja, da bi skupina utegnila zanimati tudi širšo populacijo, sem se odločil, da se ji nekoliko bolj posvetim in jo predstavim slovenskemu črnoželeznemu krogu. Hja, pa naj še kdo reče, da vizualna prezenca nima teže.

Govora je o skupini Necht, staroškotska beseda za »noč«. Skupina je luč (ali temo) sveta ugledala leta 2021 v mestu Calgary, ki je največje mesto kanadske province Alberta. Sestavljena je iz štirih članov s prebivališčem v Kanadi in Severni Irski. Gonilna sila instrumentalne sekcije se kliče Ascendenti, vokalist pa je okronan z besedo Zenit, natančneje Zenith Maharg. Zato pravilno sklepate, da je o samih članih znanega zelo malo oziroma nič, saj se njihove identitete skrivajo ne samo za psevdonimi, temveč tudi za opravami, ki simbolizirajo nekakšne bojne oklepe. Ampak iskreno bolj kot na oklepe spominjajo na oblačila, ki krasijo BDSM kotiček lokalne trgovine z erotičnimi pripomočki. Aha, zato so mi padli v oči.

Meseca maja letošnjega leta je skupina izdala svoj debitantski album oziroma, kot ga imenujejo sami, »Veliko Meditacijo« (Grand Meditation), The Prophecy of Karnifor. Tematsko se album nanaša na skripte, ki naj bi bile zapuščina prastare civilizacije, poznane pod imenom Enkari. Tudi sam logotip skupine je oblikovan iz pisave, ki naj bi jo ta civilizacija uporabljala, gre za nekakšno mešanico run in klinopisa. O sami civilizaciji ali od avtorjev, katerih knjige naj bi bile temelj za nastanek albuma oziroma temelj bita skupine, na spletu nisem pridobil prav veliko informacij, zato se v ta del tudi ne bom spuščal. Ali gre za fikcijo ali dejstva, bom prepustil zgodovinarjem.

Da bi skupina odkrivala toplo vodo ravno ne morem trditi, preigravajo pa definitivno prvovrsten black metal. Kljub geografski oddaljenosti skupini izvrstno uspeva zadeti recepturo, ki jo zlahka povežemo z drugim valom skandinavskega black metala. Vseskozi se na albumu, ki je dobrih 50 minut dolg opus devetih skladb, sliši prisotnost švedske šole. Skladbe so prepredene z riffi, ki bi se lahko nahajali na albumih skupin Dark Funeral ali Dissection, k slednjim se še vrnem. Raskav, kričeč vokal stilsko delno spominja na stil Maniaca (ex-Mayhem, Skitliv), na določenih sekvencah pa se preobrazi v globok growl, ki deluje kot rjovenje besnega rottweilerja. Razmerja različnih vokalnih stilov so v perfektni harmoniji, tako celota deluje zelo uravnovešeno. Strukturno so skladbe precej dinamične, vsebujejo tako brezkompromisne in mastne kot tudi melodične riffe. A melodika tukaj nikakor ne deluje »pocukrano«, je dobro umeščena in okusna, bojazni, da bi vam ob poslušanju narasel krvni sladkor, ni. Skladbe žene pretežno srednje-hiter do hiter ritem z vmesnimi groovy deli, ki resnično poskrbijo, da v vratne mišice v danem momentu vstopijo receptorji, ki povzročijo zibanje glave. Atmosferične klaviaturske spremljave in globoke zborovske harmonije v ozadju zapolnijo še tisto malo sivo cono in tako prispevajo k polnosti, ki jo osebno zelo obožujem, grozno mi je poslušati glasbo, ki ji nekaj manjka. Skladbam tega albuma ne manjka prav nič.

Že po prvem poslušanju pa sem obstal pri skladbi By Blood and Bone do we Bind. Kaj mi tukaj tako blazno sede v uho? Seveda, Dissection. Refren te skladbe precej spominja na genialni refren skladbe The Somberlain. Da ne bo pomote, ne gre za kopijo, ampak zgolj za neverjetno podobnost refrena, saj je grajen po praktično enakem receptu s silno slično melodiko.

Produkcija albuma je odlična. Četudi skupina vizualno s kopji in ščiti deluje nekoliko smešno, glasbeno pokaže, da se ne heca in da zelo dobro ve, kaj počne. Album pravzaprav nikoli ne postane dolgočasen. Skratka, fantje, svečeniki ali demoni ali kakor koli se že identificirajo (dandanes vsi vemo, da je to postal predmet obširne debate), znajo ustvarjati zelo nalezljivo in dobro glasbo, zato jih definitivno priporočam.