Nocturnal Rites so eden izmed tistih bandov, na katere se ljubitelji evropskega power metala lahko vedno zanesejo. Že nekaj časa hodijo svojo pot in se ne ozirajo kaj dosti na ostale, sorodne bande.
Na New World Messiah so se ponovno osredotočili na tisto, kar znajo najbolje. Trše kitarske riffe so združili z melodičnimi solažami, spevnimi refreni, karakternim vokalom in podkrepili s polno mero double-bassa (včasih se zdi, da ga je preveč). Jonny je vokalnim linijam na trenutke dodajal več surovosti, kar se mu lahko šteje v plus. Pesmi s poudarkom na melodiji kot so Against The World, Avalon in The Flame Will Never Die gredo hitro v uho, vendar to ne pomeni, da se morajo udarnejše, power himne skrivati pred njimi. Naslovna skladba že po tradiciji sodi mednje in tako ne predstavlja nobene posebnosti. Nasploh kakšnih večjih presenečenj oziroma posebnosti na albumu praktično ni, z izjemo čisto orientalsko usmerjene Egyptica, ki pa jim nekako ni najbolje uspela. Za moj okus so šli preveč v ekstreme, Kamelot so se recimo teh stvari znali lotiti dosti bolje.
Band je svoje delo opravil tako kot je treba, čeprav so že znali narediti boljši album (Shadowland).

Matjaž