Nostradameus se po treh letih studijskega mirovanja vračajo s petim albumom Pathway. Na predhodniku Hellbound so Švedi naredili odmik od neoriginalnega, povprečnega naspidiranega melodičnega power metal kiča svojih začetkov, nekoliko upočasnili tempo in dodali nekaj »trdote«. Kljub temu jim neke izrazito svoje podobe ni uspelo najti in podobna, a nekoliko izboljšana slika se nadaljujejo tudi na Pathway.
Nekdanjo »mehkobo« so dobro nadomestili s približkom ameriške power metalske udarnosti, vokalist je v glas vnesel več surovosti, tudi »tralala« melodije niso več njihova značilnost, z razgibanimi, navdahnjenimi kompozicijami z epskim dotikom in nekaterimi zanimivimi riffovskimi kombinacijami ter manj opaznimi dodatki, so glasbi dodali širino in se v glavnem v celoti znebili kiča. Predvsem trša riffovsko orientirana kitarska plat s tudi nekaj dobro izpeljanimi solažami jim dobro dene. Še vedno pa jim ni uspelo narediti opaznejšega kvalitetnega preskoka na področju pisanja skladb, da bi v power metalskih krogih lahko igrali vidnejšo vlogo. Album ima zanimive skladbe, nekaj pravih headbangerjev srednjega tempa in klavirsko balado Not Only Women Bleed.
Band je z leti pridobil na izkušnjah in karakterju, a podobnih izvajalcev, ki čakajo na preboj v prvo ligo power metala, je še precej.

Matjaž