Ko zaslišiš prvi riff prvega komada Redneck Stomp pomisliš, da je skoraj nemogoče, da je minilo osem let od zadnje stvaritve floridskih death metalcev. Stvar se ni spremenila.
Štiriintrideset minut mine skoraj prehitro ob klasičnem Obituary repertoarju, ki obsega dosti počasnih, a groovy komadov ter nekaj hitrih stvarčic v tipičnem floridskem up-tempo ritmu. Zakon! Kljub dolgo pretečenemu času Obituary še zdaleč niso za v pozabo, čeprav strah vedno obstaja, še posebej ko pomisliš, da je to že menda tretji reunion. In kaj ponujajo Obituary? Še vedno jasne in brutalne ter občasno bolj tehnične riffe, ki jih Peres in West še vedno izvajata, kot bi pravkar prvič slišala Celtic Frost in popolnoma prevzeta začela žagati po strunah. Distorzirani bass Franka Watkinsa poudarja globino in brutalnost, vendar so počasni, a močni bobni Donalda Tardyja prava poslastica. Vokal? No, John Tardy se še vedno dere brezkompromisno, manijakalno, kot bi zblazneli morilec izražal svoj užitek ob pokolu, ki ga je pravkar storil. Dretje! Zvok popolnoma ubija – Scott Burns je ustvaril občutek, da poslušate live ploščo (pozor: boben in vokal) – vse zveni jasno, mogočno, skorajda popolno. Besedila so tipično »guts, blood and insanity«, grafiko pa je po dolgem času spet prevzel Andreas Marschall.
Osem let je minilo, pa tak izdelek. No, Frozen In Time je vsekakor popolnoma ustrezen naslov – ko zaslišite te riffe in vokal... argh!

Ivan