Z odhodom Sentenced je na finskem temačnem sektorju nastala praznina, ki jo bodo ostali bandi težko zapolnili. Vsaj trenutno ne kaže tako, da bi kdo lahko stopil v čevlje odličnih »samomorilcev« in dosegel njihov status. Sentenced ostajajo pogrešani, od vseh njihovih članov pa je glasbeno aktiven trenutno le frontmal Ville Laihiala.
Ta nadaljuje delo s svojim do nedolgo nazaj stranskim, sedaj glavnim bandom Poisonblack, ki se predstavljajo z albumom številka dve. Od Escapextacy pa se je pri njih marsikaj spremenilo. Poleg kitare Ville sedaj opravlja še vlogo frontmana, kar že samo po sebi pomeni korak več proti Sentenced. Tudi drugače Poisonblack sedaj zvenijo bližje Sentenced kot prej. Postali so bolj metalski, kitarsko orientirani s tršimi riffi, zvenijo bolj moderno, kar gre pripisati produkciji Tue Madsena, ki je zvoku vzel nekaj značilne finske melanholije. Ville je dal s svojim vokalom njihovi glasbi dodaten karakter, odpel nekaj značilnih refrenov in znova dokazuje, da na tem področju na Finskem nima prave konkurence. Ville pa še ni tako dober pisec skladb kot je bil Miika Tenkula, avtor večine največjih Sentenced hitov in Poisonblack nimajo tako kvalitetnega kitarskega dvojca, kot sta bila Tenkula/Lopakka. Tukaj sta glavni razliki med tema bandoma. No, vseeno pa je Lust Stained Despair album, ki presega večji del finskih dark, gothic metal/rock zadev. Najmočnejši je v udarnih, direktnih skladbah Nothing Else Remains, Hollow Be My Name, Rush, Soul In Flames, le malo pa zaostaja v melanholičnih zadevah kot sta The Living Dead in Nail.

Matjaž