
Rage – Unity
Rage
Unity
Steamhammer/SPV, 2002
29. 5. 2002
Ta po eni strani predstavlja še korak nazaj h koreninam, kajti Unity je še trši, udarnejši album od prejšnjega, po drugi strani pa so v svojo glasbo vključili presenetljivo dosti progresivnih elementov. Ob poslušanju naslovne instrumentalne mojstrovine bo zastal dih vsakemu še tako zagretemu Dream Theater oboževalcu. Tolikšno mero virtuoznosti boste našli le še pri progresivnih prvakih. Smolski je s to kompozicijo dokazal, kakšen genij je. Elementi klasične glasbe, ki so pri njih prevladovali v drugi polovici devetdesetih, so že skoraj izginili, pojavljajo se le še v Dies Irae, kjer gostuje tudi beloruski operni zbor. Na preostalem delu albuma pa predvsem pri Insanity, Down in Seven Deadly Sins navdušujejo z brezkompromisnim pristopom, ki spominja na njihove starejše plošče. Poleg tega so njihovi aduti tudi zelo spevne vokalne melodije, ki se še najbolj kažejo v All I Want, Set This World On Fire in edinem, malo (ampak res malo) mirnejšem Living My Dream, zaradi katerih bi tudi znali dobiti kakšnega novega fana. Skozi celo ploščo pa lahko občudujemo individualne sposobnosti posameznikov, od katerih v prvi vrsti v oči padejo odlične Smolskijeve solaže, ki se včasih zdijo kot z drugega planeta. Po malce pešajoči produkciji prejšnjega albuma pa je dodaten plus plošči prispeval tudi producent Charlie Bauerfeind (snemali so v Twilight Sun Studios, ki so v lasti Blind Guardian), ki res ve, kakšen zvok posamezen band potrebuje.
Čeprav smo šele maja, lahko že sedaj rečem, da bo to ena najboljših plošč letošnjega leta. Čestitam in komaj čakam jesensko turnejo.
Matjaž
Album je prispevala založba Panika Records.
Avtor:Matjaž Prešeren






