In spet smo pri trilogiji. Uwe Lulis in Tomi Göttlich predstavljata polovico ekipe znamenite Grave Digger trilogije Tunes Of War/Knights Of The Cross/Excalibur (pri zadnjem delu Tomi ni več sodeloval), leta 2005 pa z Rebellion začenjata novo. O Škotih je bilo že povedanega veliko, sedaj so na vrsti njihovi severovzhodni sosedje, Vikingi. Mogočni skandinavski bojevniki in pomorščaki niso tema le pagan, viking, folk metalcev, obširno jih bodo obdelali tudi nemški power metalci. V prvem delu so na vrsti norveški in danski Vikingi.
Od direktnega heavy/power metalskega Born To Rebel se Rebellion vračajo k pripovedni, epsko obarvani različici power metala. Čeprav so predhodnika konkretno odigrali, so jim konceptualni albumi kar nekako pisani na kožo. Skozi cel prvi del sage držijo zanimivo, pestro dogajanje in »vikinško« atmosfero, razgibanost dosegajo z veliko spremembami tempa med skladbami, največ pa se vseeno zadržujejo pri epskih himnah srednjega tempa. Glasba temelji na močni riffovski podlagi, vmes se najde kakšna maidenovska melodija, bolj kot v preteklosti pa se obračajo k Iced Earth. To velja tako za galopirajoče riffe, ostal instrumentalni del, samo zgradbo skladbe in vokalni del. The Sons Of The Dragonslayer in Eric The Red sta najbolj v stilu Something Wicked in Horror Show obdobja, Michael Seifert pa se še sploh trudi, da bi zapolnil luknjo po odhodu Matthew Barlowa. Da bi mu to uspelo, ni za pričakovati, vseeno pa se razvija v pravega vokalista. Kaj albumu manjka? Več karizme in še nekaj, kar imajo na začetku omenjena trilogija in Iced Earth na vsakem albumu: skladbe, ki »trgajo«. Bomo to dobili v drugem ali tretjem delu?

Matjaž