Odhod Thomena Staucha iz Blind Guardian, ustanovitev banda Savage Circus in izdaja prvenca Dreamlond Manor je bil eden najodmevnejših medijskih dogodkov letošnjega leta v Nemčiji. Blind Guardian so pač tam metalski narodni ponos, kitarist Piet Sielck pa tudi velja že za starosto nemškega heavy metala.
Kot sta nakazali že prvi skladbi, oziroma single Evil Eyes/Ghost Story, so Blind Guardian dobili glasbenega »brata«. A Dreamland Manor ni album, ki bi ga lahko primerjali z A Night At The Opera, Savage Circus zadeve niso zastavili tako kompleksno in bombastično, zelo pa paše v obdobje Tales From The Twilight World, Somewhere Far Beyond z na Imaginations From The Other Side spominjajočo orkestracijo. Dejansko kakšnih posebnih razlik med takratnimi Blind Guardian in Savage Circus ni. Aranžmaji so zelo bogati, dodelani in intenzivni, pesmi so polne dinamike, veliko je tudi bliskovitih menjav tempa, pesmi same po sebi sodijo v prvo ligo melodičnega power metala. Tudi kar se izvedbe tiče, Thomen s svojimi double-bass napadi predstavlja gonilno silo banda, kitarsko delo je pestro, velik poudarek je na melodijah in harmoničnih duelih, vokali močni, z mogočnimi zborovskimi vložki, pri back vokalih Jensu »pojem skoraj kot Hansi« Carlssonu pomaga tudi Piet, pompoznost dvigujejo še orkestralno klaviaturski vložki. Vse je torej super, problem je samo en; pri poslušanju se je v mislih kar težko znebiti občutka, da ne poslušaš Blind Guardian. Kopija? Recimo temu originalna kopija. Album je predober, odigran z veliko svežine in zanosa, gre pa tu za Blind Guardian izpred dobrih deset let nazaj.

Matjaž