Bila so pričakovanja in bili so dvomi, ki jih ni več. Album se je uresničil po najboljšem možnem scenariju. Killing Ground je album, na katerem Saxon ostajajo Saxon, seveda z novimi idejami in novimi klasikami. Ob Killing Ground prejšnji album Metalhead ostaja samo temna senca.
Album je raznolik in dodelan. Rezultat teh dveh dejavnikov pa je dogajanje, ki se ohranja skozi celo ploščo. Killing Ground najbolj spominja na Unleash The Beast, saj oba predstavljata klasiko novodobnega ustvarjanja banda, poleg tega so komadi ali elementi v slogu njihovega predprejšnjega albuma vse prej kot redkost. Nekaj težkih elementov so pobrali z Metalheada, vendar so jih odlično vpeljali v komade. Do popolnosti album pripelje prefinjena melodika, prav na tak način, kot smo ga vajeni z albuma Destiny.
Plošče se od začetka do konca drži Saxonovski občutek. Temu pa je treba prišteti še Biffov vokal, ki tudi po tolikih letih deluje “kot nov” in za njih značilne riffe, pri katerih seveda ostajajo tudi na tej plošči. Dodati Killing Ground v svojo zbirko Saxon plošč torej sodi pod nujna opravila.

Matija