Po dosti dolgem obdobju razpada so se na sceno znova vrnili »očetje« tehničnega brutal death metala. Suffocation so se s ploščo Souls To Deny nekako približali tistemu, kjer so prenehali s ploščo Despise The Sun, tako da je noviteta dosti bolj podobna tej kot pa prejšnjim.
3/5 banda v original postavi (vključno z vrnitvijo originalnega bobnarja Mikea Smitha imamo še Franka Mullena na vokalih in Terrancea Hobbsa na kitari) ni moglo zadržati tistega, kar je tako uspešno krasilo prejšnje izdaje, še posebej njihov izredni dosežek Pierced From Within. Odsotnost Douga Cerrita, ki je bil tisti ključni faktor izrednih kitarskih linij, da basista Chrisa Richardsa sploh ne omenjamo, je razvidna že takoj po nekaj sekundah. Stvar je hitra, je težka, kompleksna, vendar so si pesmi izredno podobne, predvsem tukaj ciljam na pretirano uporabo dvojnih kitarskih linij, ki so uporabljene preveč tako kot v black metalu in premalo na tisti morbidnosti, ki so jo po Suffocation odlično prevzeli Deeds Of Flesh in še kdo. Solaže so enostavne, čeprav kitarista Guya Marchaisa tudi ni za podcenjevati, ni pa več piskanja v stilu Vader/Morbid Angel. Vokali so prepoznavni v sekundi in torej ostajajo taki kot se za Suffocation spodobi; odlično in razumljivo kruljenje, vendar se starost pevca tudi odraža, saj so na trenutke kar precej hripavi. Bobnanje je vedno bilo tisto ključno pri Suffocation in Mike Smith ne razočara saj pokaže, da odlično obvlada morbidovske blast-beate poleg tistih tipičnih up-tempo Florida ritmov in blastov, katerih začetniki so bili prav Suffocation in Broken Hope. Čeprav se Mike Smith ne more kosati z akrobacijami Douga Bohna, je pa dober naslednik Davea Culrossa, ki je gostoval na zadnji plošči.
Sam po sebi (kljub tem kritikam) je CD izredno dobra stvar, še posebej pesmi To Weep Once More, Souls To Deny, »my personal favourite« pa je Immortaly Condemned. Pesmi gredo na miren način v ušesa, stvar je čista in vsekakor izstopa glede na današnjo brutalno sceno, kjer vsi bandi v iskanju brutalnosti izgubijo na zvoku in postajajo podobni primitivnemu black metalu, le da so brutalci izredno zbasirani. No soul can deny this is Suffocation! Hail the return.

Ivan