The Tangent – The Music That Died Alone
The Tangent
The Music That Died Alone
Inside Out, 2003
19. 11. 2003
Na vsakem drugem albumu, ki ga zadnje čase vzamem v roke, je eden glavnih akterjev Roine Stolt. Pri tem pa ni nezanemarljivo, da je pri vseh izdajah do sedaj šlo za njegove stranske projekte. Deloholika kot je Flower Kings kitarist, tudi med vsemi hiperaktivnimi progresivci težko srečaš.
Njegov najnovejši projekt se imenuje The Tangent, kjer z njim sodelujeta saksofonist/flavtist David Jackson (Van Der Graaf Generator) in klaviaturist Andy Tillison, celotna Flower Kings ritem sekcija, Zoltan Czorsz (bobni) in Jonas Reingold (bass) ter še nekaj renomiranih prog glasbenikov. The Music That Died Alone je neke vrste most med prog simfo rock bandi iz sedemdesetih in sodobnimi progresivnimi rock bandi tipa Spock's Beard s pogostimi skoki v jazz vode. Njihova posebnost je kombiniranje solaž vseh vpletenih instrumentov, prav poseben draž pa dajo glasbi solo preigravanja Davida Jacksona. Seveda je levji delež k celotni sliki albuma s toplim vokalom in raznolikim igranjem prispeval Roine. Večja uporaba jazz elementov bi znala koga motiti, vendar so The Tangent z njihovo lahkotno vpeljavo preprečili, da bi prišlo do jazzy »teženja«. Prav s to eleganco in prefinjenim občutkom za komponiranje so skupaj z instrumentalno pestrostjo ljubiteljem progresivnega rocka pripravili enega od posladkov letošnjega leta.
Matjaž
Album je prispevala založba Panika Records.
Njegov najnovejši projekt se imenuje The Tangent, kjer z njim sodelujeta saksofonist/flavtist David Jackson (Van Der Graaf Generator) in klaviaturist Andy Tillison, celotna Flower Kings ritem sekcija, Zoltan Czorsz (bobni) in Jonas Reingold (bass) ter še nekaj renomiranih prog glasbenikov. The Music That Died Alone je neke vrste most med prog simfo rock bandi iz sedemdesetih in sodobnimi progresivnimi rock bandi tipa Spock's Beard s pogostimi skoki v jazz vode. Njihova posebnost je kombiniranje solaž vseh vpletenih instrumentov, prav poseben draž pa dajo glasbi solo preigravanja Davida Jacksona. Seveda je levji delež k celotni sliki albuma s toplim vokalom in raznolikim igranjem prispeval Roine. Večja uporaba jazz elementov bi znala koga motiti, vendar so The Tangent z njihovo lahkotno vpeljavo preprečili, da bi prišlo do jazzy »teženja«. Prav s to eleganco in prefinjenim občutkom za komponiranje so skupaj z instrumentalno pestrostjo ljubiteljem progresivnega rocka pripravili enega od posladkov letošnjega leta.
Matjaž
Album je prispevala založba Panika Records.
Avtor:Matjaž Prešeren
Vse recenzije
