Po ne ravno uspelem albumu Jaded se To/Die/For spet kažejo v boljši luči. Glede na predhodnika številka štiri prinaša določene dobrodošle spremembe. Verjetno je za to kriva tudi močno spremenjena zasedba, v kateri je ostal le vokalist Jape Perätalo, ostali so ali novinci ali povratniki v band.
Instrumentalno dogajanje na albumu je zelo pestro, živahno in nasploh pesmi niso tako monotone, kot so pri njih že znale biti. Seveda vse ostaja v okvirih gothic metal/rocka, finska melanholija je prisotna povsod, ne boste pa tu našli preveč srce parajočih melodij. Resnici na ljubo Jape s svojo barvo vokala pri tem ne more biti uspešen kot nekateri njegovi slavnejši rojaki. Zelo pa bi bil primeren za petje otožnih skladb raznoraznih britanskih pop izvajalcev iz osemdesetih. Ko smo že pri osemdesetih in priredbah, tokrat je izbira padla na New Year's Day (U2); dobra izbira, dobra izvedba. Tudi ostale pesmi so lepo tekoče in nekatere kljub enostavnosti prinašajo nekaj zanimivih pasaž. Kitare tudi konkretno zažagajo in zasolirajo – This World Is Made For Me in v udarnih gothic hitih Little Deaths ter Endlessly. Kontrast prvi skladbi je baladna Lies (For Fools), kjer atmosfero poleg klaviatur podkrepijo z violinami. Klaviature pa v nasprotju z Jaded tu niso prav nič nervirajoče in služijo svojemu namenu. Ni »švoh«.

Matjaž