Za Urfaust stoji dvojec VRDRBR in IX iz Nizozemske, ki ponuja s ploščkom Teufelsgeist že svoj šesti studijski dolgometražec, medtem ko časovno gledano ne deluje še niti 20 let. Leta 2003 ustanovljena zasedba je aktualno zapisana počasnemu, na clean vokalu utemeljenem ambientalnemu oziroma atmosferičnemu black metalu, svojo frekvenco izdajanja dolgometražcev pa je dvojec z letom 2016, ko je imel za seboj šestletno obdobje izdajanja krajših, predvsem split izdelkov, ponovno povišal. Sicer pa bi dolžina aktualnega izdelka lahko dopuščala različne interpretacije o tem, ali imamo opravka z EP-jem ali LP-jem, saj je band v preteklosti že izdal EP-je z več minutaže.

Teufelsgeist torej ni dolg album, kakor tudi ni nek pravi približek bandovemu prvencu z naslovom Geist ist Teufel. Seveda so določeni elementi s slednjega izdelka zaznavni tudi na aktualnemu, toda pri tem gre zgolj za dejstvo, da pač zveni band dovolj unikatno, da je možno njegove posamezne izdaje primerjati med seboj. Ostane torej samo še Hudič, ki se imensko pojavlja v naslovih obeh izdaj, medtem ko lahko lanskoletno na podlagi tej priloženega vrhunsko destiliranega gina in nekaj naslovov pesmi tematsko pavšalno povežemo z alkoholno deziluzijo.

V tem smislu se alkoholna eskapada – kot pač vsak pivski večer – začne v nadvse optimističnem in vedrem duhu, nakar alkoholni delirij začne dosegati nasprotni učinek in človek zapade v negativno, celo depresivno stanje. V glasbi se tovrstna transformacija vzdušja izkazuje s prvotno izredno simfonično poudarjenim metalom, za katerega sta si Nizozemca za uvodni komad Offerschaal der astrologische mengvormen izposodila vodilno melodijo skladbe Dance of the Knights ruskega komponista Sergeja Sergejeviča Prokofjeva. Ta melodija je tako nalezljiva, da poslušalca kar posrka vase, tako da sprva sploh ne opazi, kako se vzdušje nadaljnjih komadov spremeni. Pompozno simfoničnost zamenja minimalistična ambientalnost, pomešana z noise elementi, ki so proizvedeni v glavnem na bas kitari in klaviaturah, medtem ko igrajo kitare na celotnem ploščku povsem pristransko vlogo.

Ravno zaradi ritualistično-ambientalne druge polovice albuma, ki skorajda ne ponuja nobene prave glasbe, temveč nekakšen kolaž različnih zvokov, bi lahko tega razumeli kot en sam velik filer. Toda osebno sem s Teufelsgeist doživel odličen uvod v svet in glasbo iz hiše Urfaust. Zame se pot odkrivanja tukaj zagotovo še ni zaključila.