Če so si Hellsword konec leta 2014 zadali cilj, da želijo vsaj deloma zveneti drugače, jim je to zagotovo uspelo. Sicer ne drugače kot drugi bandi, temveč le drugače kot na demo posnetku z naslovom Blasphemy Unchained. Prve sekunde Rip Thru the Night in kasnejše ponovitve taistega riffa namreč zvenijo izredno podobno slavnemu uvodu Slayerjevega Angela Smrti. Z nastopom vokala se nato stvari kar hitro obrnejo in začnejo ponovno zveneti kot tisti tipičen venomski old school speed/black metal stil, ki je in še zmeraj navdušuje številne in s katerim so Ljubljančani pričeli orati lastno glasbeno le…

Lanskega decembra smo na našem portalu premierno predstavili black metal zasedbo Cvinger in njen prvi EP, naslovljen Monastery Of Fallen. Slabih petnajst mesecev kasneje ponuja band več kot dovolj glasbenega materiala za ponovno debato. 1. decembra iztekajočega se leta je luč sveta ugledal prvi celovečerec z naslovom The Enthronement ov Diabolical Souls.

V primerjavi z EP-jem, ki je bil v slovenskem prostoru ekstremne glasbe nekaj posebnega, so Cvinger izgubili oziroma namenoma za seboj pustili umazan zvok in se s tem približali drugim slovenskim bandom, ki stilsko prisegajo na hiter black meta…

Kar nekaj časa sem razmišljal o tem, če bi ponovil idejo, ki sem jo zlil na imaginarni papir med recenziranjem aktualnega albuma Impaled Nazarene, kjer sem recenzijo tega združil z recenzijo predhodnega EP-ja v eno besedilo. Toda po podrobnejšem poslušanju obeh aktualnih izdaj je zame v tej zvezi obstajala samo še ena prava rešitev: zaradi odličnosti EP-ja in povprečnosti albuma naj kritiki nastaneta ločeno. In zaradi tega se bo tudi prvič zgodilo, da bom pri opisovanju celovečerca krajši, kakor sem bil pri opisovanju EP-ja.
Nič nimam proti, če band posname album, ki se mu takoj sliši, kdo je …

Že tretjič zapored ponovno po treh letih od zadnjega albuma Hoest s svojim varovančkom Taake dolgometražni studijski album napoveduje s predhodno izdajo EP-ja. Kulde, kakor se ta imenuje, vsebuje štiri pesmi, od tega eno priredbo. Pri Taake to ni nič novega, kakor tudi ne pri mnogokaterem starejšem predstavniku današnje black metal scene, ki na ta način vedno močneje razkriva svoje korenine in lastne glasbene preference.
V nasprotju z orisanim navdušenjem pa se po več poslušanjih še zmeraj ne morem sprijazniti s povprečnim začetkom sicer zelo všečnega ploščka. Uvodni komad Det Fins en Prins nam…

Inconcessus Lux Lucis je sveža zasedba, ki nadaljuje tradicionalno težnjo Britancev po izdajanju nekonvencionalne black metal glasbe. Cradle of Filth, Anaal Nathrakh, Akercocke, Meads of Asphodel so vsi prestavili okvire žanra, primešali neobičajne vplive ter razvili lasten ter originalen zvok, ki se je v določenih primerih že skoraj razvil v podzvrst. Dvojec Inconcessus Lux Lucis (ILL na kratko) je sicer spomladi letošnjega leta že izdal dolgometražni prvenec Disintegration: Psalms of Veneration for the Nefarious Elite, a je ta ostal širši in ožji publiki neopažen. Ker pa bi bila škoda, da do…

Wulf z neverjetno marljivostjo že četrto leto zapored nadaljuje z izdajanjem studijskih albumov (v kolikor se njegovi trije Dešifrirančki, ki so nastajali v letih 2012 in 2013, smejo razumeti kot en album). Očitno je dosti enostavneje pisati in proizvajati glasbo, če je glasbenik odvisen le od lastne kreativnosti in se mu ni treba nenehno usklajevati z drugimi člani banda, ki so temu manj predani – kar se pogosto zgodi, kadar se pravi band razvije iz projekta enega glasbenika.
Neurotech torej nima te težave, in v kolikor Wulf ne bo več imel ambicij predstavljanja glasbe v živo, je to del banda…

Ni minilo tako zelo dolgo, odkar so Američani Rosetta izdali zadnji studijski album z imenom The Anaesthete, in dobro leto zatem imamo pred nami že nov plošček izpod njihovih rok, ki pa tokrat ni dolgometražni izdelek, temveč EP s štirimi komadi, ki pa po dolžini preseže trideset minut predvajalnega časa. Flies To Flame sicer ni eden izmed tistih EP-jev, ki bi bili zgolj nekakšen podaljšani single z recikliranimi komadi, niti ni (kljub svoji dolžini) plošček, ki bi bil nekakšen mini LP, temveč je njegova funkcija bolj demonstracijska in predvsem zapolnjuje časovno vrzel med prejšnjim in nasled…

Za Anaal Nathrakh je že od nekdaj značilno, da z vsakim albumom svojo agresijo in brutalnost predstavijo v drugačni luči, medtem ko se v celoti le počasi umikajo od predhodnih izdelkov. Osmi studijski album z imenom Desideratum tako ponuja tisto klasično divjanje pod oznako Anaal Nathrakh, medtem ko lahko poslušalec le na nekatera mesta resnično enoumno pokaže s prstom in reče: »Aha, to mi je pa znano!« Resda je band ostal sam sebi zvest in ponudil še sedmo ponovitev tega, kar pač najbolje zna in kar sam dojema pod pojmom grindcore, industrial ali black metal, a po drugi strani je za odtenek s…

Čeprav Mare Cognitum v undergroundu atmosferičnega black metala niso več tako zelo nepoznano ime (kljub temu da delujejo šele dobra tri leta), sam doslej nisem bil podrobneje seznanjen z njihovo glasbo. Po pravici povedano, ko sem izvedel, da gre zgolj za enega ustvarjalca, sem pričakoval, da bo vse skupaj na nivoju blackmetalskih »bedroom projektov«, tako na ravni strukture in izvedbe pesmi, kot tudi same produkcije. Ob tovrstnem stereotipiziranju sem se dodobra uštel, saj projekt Mare Cognitum z dotično izdajo v tem smislu ni izpolnil niti enega od prej omenjenih kriterijev »sobnih« ustvarja…

Iz neznanega razloga mi recenzije najboljših slovenskih albumov vedno jemljejo ogromno časa in živcev; seveda ni nič drugače s pričujočo, saj je nastajala točno eno leto. Broken Arrow, brežiški »glamerji«, pa so tole stvar pilili še dlje. Od zabavljaške skupine, ki smo jo lahko dodobra spoznali na turneji Lipstikk n'Leathür leta 2007, so fantje zoreli in pričujoči izdelek kaže izjemen občutek za kompozicjo in detajle, ki jih zahteva melodični hard n'heavy oziroma kar AOR. A zadeva tudi ni brez napak, začenši z dokaj neizvirnim naslovom plošče.
Plošča že s prvim komadom nakaže smer, v katero se…