recenzije

    Skyward (EP)

    1. 9. 2014, Dejan Klančič

    Veldes

    Skyward (EP)

    Razed Soul Productions, 2014

    Bilo je samo vprašanje časa, kdaj se bom med raziskovanjem slovenske black metal scene spotaknil tudi ob tale band oziroma natančneje projekt, za katerim stoji eno samo ime, Tilen Šimon. In k sreči se je to zgodilo komaj s tukaj in zdaj recenziranim EP-jem, kajti navdušenje zagotovo ne bi bilo tako zelo veliko, če bi se z Veldes spoznal že z njegovim studijskim prvencem To Drown in Bleeding Hope. Slednjemu nikakor ne oporekam kakovosti, ki jo je na svoj način spoznala in opisala Aleksandra, pa vendarle bi osebno rekel, da se prvenca drži določena mera že opaženega. Seveda se zavedam, da po tri…

    Ótta

    28. 8. 2014, Aleksandra Rajković

    Sólstafir

    Ótta

    Season of Mist, 2014

    Sólstafir. Izraz mi je že kar nekaj časa poznan iz besedila Not Unlike the Waves, pesmi ameriške zasedbe Agalloch, in verjetno so zaradi tega Islandci ob izdaji svojega tretjega ploščka Köld pri meni še toliko laže vzbudili zanimanje (v oči namreč takoj pade njegova precej umetniška naslovnica) in se kaj hitro uvrstili med približno za prgišče meni najljubših skupin. Kot je zanje več ali manj stalnica, so po neponovljivem Svartir Sandar (2011) sedaj, po treh letih, izdali še en izjemen dolgometražni album in znova prekosili same sebe.

    Svojo prepoznavno verzijo post rocka/metala so tokrat names…

    Artificial Revolution

    26. 8. 2014, Ožbej Zupančič

    Curimus

    Artificial Revolution

    Svart Records, 2014

    Zanimiva mešanica thrasha, hardcora in groova! Prva stvar, ki sem jo videl in slišal z Artificial Revolution, je bil videospot za prvo pesem (single?), imenovano Reincernation. Okej, uvod je kopiraj-prilepi zloben Slayer uvod (na primer komad Deviance) ali pa Seasons in the Abyss), nato sledi nekaj v stilu Panterine Strength Beyond Strength. Proti sredini komada se pa že zasledi, recimo temu, »njihov lasten zvok«. Pri spotu me je motilo še to, da je neumen - nek nasilnež pretepa ljudi brez razloga. Morda se to zdi pubertetnikom kul, a prav taka vsebina spotov daje čredi vero v stereotip o soci…

    Soen
    Conjuring the Dead

    25. 8. 2014, Dejan Klančič

    Belphegor

    Conjuring the Dead

    Nuclear Blast Records, 2014

    Belphegor so stari znanci našega portala, kajti Paranoidovi recenzenti jih spremljamo že dobrih deset let ali od njihovega četrtega albuma Lucifer Incestus iz leta 2003 dalje. Po prebiranju ene recenzije za drugo – manjka le recenzija za Walpurgis Rites – Hexenwahn – sem kot »mlad« poslušalec te sodomske trojice prišel do sklepa, da se z napisanim bolj ali manj strinjam in da bi lahko vse opisano prenesel tudi na aktualni album Conjuring the Dead. Le moje mišljenje o Bondage Goat Zombie se razlikuje od Aljaževega, a to po vsej verjetnosti zato, ker pred tem albumom bandu sploh nisem posvečal p…

    Chaos.Ice.Fire

    21. 8. 2014, Dejan Klančič

    Arkona

    Chaos.Ice.Fire

    Hellfire Records, 2013

    Kot pred pisanjem vsake recenzije sem tudi tokrat najprej preveril v Metal arhivih, katere informacije se tam nahajajo o recenziranem bandu. Še preden sem prišel do predstavitvene strani le-tega, sem ugotovil, da obstajajo štirje bandi s tem imenom. No, natančneje samo še trije, saj je ruska NSBM zasedba spremenila ime že leta 2005. Tako ostanejo še druga ruska, bolje poznana pagan metal zasedba z Masho »Scream« Arkhipovo na čelu, češki heavy metalci in končno še poljski black metalci, ki pa z NS-sceno ali kakršnimi koli drugimi političnimi aktivnostmi nimajo nikakršne zveze.
    Poljska Arkona je…

    Celestite

    14. 8. 2014, Nejc Vidrih

    Wolves In The Throne Room

    Celestite

    Artemisia Records, 2014

    Ameriške zasedbe Wolves In The Throne Room (v nadaljevanju WITTR) gotovo ni potrebno posebej predstavljati. Po štirih LP-jih in enem EP-ju (če štejemo zgolj studijske izdaje) atmosferično orientiranega black metala so si ustvarili precejšen ugled na širši metal sceni in celo med delom občinstva, ki ga black metal načeloma niti najmanj ne zanima. Sedaj se po skoraj treh letih od zadnje dolgometražne mojstrovine Celestial Lineage vračajo s petim albumom, ki predstavlja precej radikalno spremembo (čeprav mogoče dokaj logično, celo ne povsem nepričakovano) s prepoznavnim zvokom, ki so ga WITTR nad…

    On Parole Productions
    In the Nightside Eclipse (20th Anniversary Edition)

    13. 8. 2014, Dejan Klančič

    Emperor

    In the Nightside Eclipse (20th Anniversary Edition)

    Candlelight Records, 2014

    Znotraj black metal scene se v zadnjih letih na veliko praznuje. Drugi val black metala, ki se je začel odvijati v začetku devetdesetih in je povil glavne black metal bande današnjega časa, je že zdavnaj praznoval svojo polnoletnost, zdaj pa so na vrsti bandi in njihovi najvplivnejši albumi, ki praznujejo po večini dve dekadi obstoja. Poleg ostalih tudi danes legendarni In the Nightside Eclipse, s katerim so Emperor odvrgli umazan in hreščeč garažni zvok, kombiniran s simplificiranimi kitarski riffi, in ga skombinirali z elementi klasične glasbe. Vpliv dotičnega albuma na razvoj tovrstne ekstr…

    Shadows of the Dying Sun

    11. 8. 2014, Tina Apat

    Insomnium

    Shadows of the Dying Sun

    Century Media, 2014

    Insomnium so konec letošnje pomladi izdali šesti studijski album Shadows Of The Dying Sun. V podrobno poslušanje albuma sta me prepričali dve dejstvi: je prvi izdelek z novim kitaristom Markusom Vanhalo (Omnium Gatherum), album pa je dobil izjemno negativen odziv s strani tistih pravih, velikih poslušalcev zasedbe. Sveži kitarski veter je prinesel nekaj, kar je mnoge razjezilo – verjetno več kitarskih solaž, kot so jih ponujali vsi predhodni albumi skupaj. Pa tudi načela, ki se ga finski melodic death metal bandi kar dobro držijo, Insomnium niso pozabili. O čem govorim? O dolžini pesmi seveda.…

    Beauty & the Beat (live)

    8. 8. 2014, Gorjanec

    Tarja Turunen & Mike Terrana

    Beauty & the Beat (live)

    earMUSIC, 2014

    Načeloma imam rad mešanje klasične glasbe in metala oziroma rocka, saj sta mi obe zvrsti zelo pri srcu in ju smatram kot glasbena žanra, ki imata kvaliteto za iztočnico. Načeloma. Prvaki te mešanice so za moje pojme Rage, Metallicin S&M je prav tako nadvse všečen in tudi Nightwish oziroma njihovemu kreativnemu vodji Tuomasu Holopainenu iz te perspektive nimam česa prida očitati. Se je pa pred dobrim desetletjem spričo nekaterih uspešnih tovrstnih fuzij začel oblikovati neki trend in raznovrstne metal zasedbe in projekti so začeli klasiko (večinoma ustvarjeno z digitalnimi pripomočki) vsiljevat…

    Kadilnica (sezona 2026/2027)
    The Killing Gods

    7. 8. 2014, Ožbej Zupančič

    Misery Index

    The Killing Gods

    Season of Mist, 2014

    In spet so tu! Po dolgih štirih letih od zadnjega udarca. Zveni znano? Kaj pa tole, po mojem mnenju najboljša ponudba v njihovem opusu? Vsak ekonomist jih pozna, morali bi jih tudi vi …
    Bega me žanrska opredelitev baltimorskega kvarteta - v »literaturi« namreč zasledim oznake death metal, grindcore, deathgrind z elementi hardcora itd. Kaj, ko bi poenostavili in jim preprosto nadeli death metal oznako? Meni osebno padejo v isti koš kot npr. Vomitory ali Bloodbath, kar seveda pomeni, da se vse sliši isto. Posrečene kombinacije izmenjave vokalov Jasona Nethertona in Marka Kloeppela ne gre posnema…