recenzije

    Red, White & Crue

    27. 10. 2005, Grega Torkar – Šujo

    Mötley Crüe

    Red, White & Crue

    Hip-O Records, 2005

    Dolgo sem okleval, ali naj si kupim tale plošček, saj imam doma že diskografijo dotičnega banda in tole ne ponuja kaj dosti novosti, nato pa sem se za nakup le odločil.
    Album (gre za dvojni CD) je zastavljen kronološko, saj naredi prerez čez kariero najpopularnejšega glam banda, od prve plošče Too Fast For Love pa vse do zadnje, New Tattoo. Izbira komadov je super, res pogrešam le Dancing On Glass in Knock'em Dead Kid, Live Wire pa bi bila lahko zamenjana z 91' remiksom, zelo dobrodošla pa je priredba Sex Pistols Anarchy in the U.K., ki jo sicer poznamo že z Decade Of Decadence: »This is how th…
    Schizo Deluxe

    26. 10. 2005, Boštjan Sovdat

    Annihilator

    Schizo Deluxe

    AFM Records, 2005

    Pri kanadskemu kitarskemu mojstru Jeffu Watersu ter njegovih Annihilator nikoli ne veš, kaj te čaka. Včasih so bile Jeffove nove domislice uspešne, denimo album Carnival Diablos, včasih pa je bilo ravno obratno; kar spomnite se plošče Remains, ali pa zadnje All for You.
    In četudi se po prvem poslušanju albuma Schizo Deluxe zazdi, da gre za All for You pt. 2, vse skupaj le ni tako črnogledo: Korenine v moderno produkcijo zavitih komadov bazirajo na zgodnejšem materialu, tako glasba sama kot tudi besedila (naslov albuma, komad Clare – spomnite se Never, Neverland). Prav tako tokrat ne morijo z b…
    Means To An End

    25. 10. 2005, Ivan Cepanec

    Biohazard

    Means To An End

    Steamhammer(SPV)/Panika Records, 2005

    Newyorčani so nazaj. In to znova v najboljši luči, ki sem jo pogrešal že od plošče Mata Leao naprej. No, saj so tudi ostale plošče dobre (po svoje), vendar mi številni gostje, efektirani vokali, kitarski hrup in cel kup matrica semplov nekako ne diši za fante iz »wrong side of the tracks«.
    Means To An End pa se takoj začne z dobrim newyorškim HC riffom in sirenami, Biohazard is back people! Resda je plošča dolga dobre pol ure, ampak v pol ure lahko dober band veliko prinese. In Biohazard je to uspelo. Najprej total moshing jump around My Life, My Way – tipično song tipa Bussiness ali pa What M…
    Kadilnica (sezona 2026/2027)
    Dreamland Manor

    24. 10. 2005, Matjaž Prešeren

    Savage Circus

    Dreamland Manor

    Dockyard 1, 2005

    Odhod Thomena Staucha iz Blind Guardian, ustanovitev banda Savage Circus in izdaja prvenca Dreamlond Manor je bil eden najodmevnejših medijskih dogodkov letošnjega leta v Nemčiji. Blind Guardian so pač tam metalski narodni ponos, kitarist Piet Sielck pa tudi velja že za starosto nemškega heavy metala.
    Kot sta nakazali že prvi skladbi, oziroma single Evil Eyes/Ghost Story, so Blind Guardian dobili glasbenega »brata«. A Dreamland Manor ni album, ki bi ga lahko primerjali z A Night At The Opera, Savage Circus zadeve niso zastavili tako kompleksno in bombastično, zelo pa paše v obdobje Tales From T…
    Obscured In A World Of Light (demo)

    20. 10. 2005, Ivan Cepanec

    Evenrain

    Obscured In A World Of Light (demo)

    samozaložba, 2005

    Prijetno presenečenje iz Nove Gorice so Evenrain, ki so svoje moči usmerili v predstavitev kvalitetnega melodičnega death metala. Na mojo žalost so tu samo štiri pesmi in kar ne morem počakati na album.
    V živo Evenrain močno obvladajo dogajanje na odru, vendar te energije niso uspeli v celoti spraviti na plošček, kljub temu pa vam bo jasno, za kaj gre. Intro Evening Rain ni pocukrana deževna baladica, v kateri joče neznanec ob poslušanju nove In Flames plate, ampak kar dober in subsonično močen instrumental, ki pa kar naenkrat butne v močan »shockwave« komad Masked Deception. Takoj je razvidno…
    Shovel Headed Kill Machine

    19. 10. 2005, Ivan Cepanec

    Exodus

    Shovel Headed Kill Machine

    Nuclear Blast/Mordor, 2005

    Čeprav je ostal samo še Gary Holt, je tale Exodus plošča totalna doza furioznega Bay Area thrasha. Ko se začne komad Raze in slišiš kitare veš, da je to zadetek v nulo, zaradi katerega boš sesul pol sobe, radio in vse zvočnike, nato pa kot v pesmi 44 Magnum Opus postrelil vse, ki ti zatežijo, da utišaj, ker je preglasno.
    Kaj preglasno? Še bolj, naj trpijo. Vsa negativna energija, spravljena ven na tako zdrav način. In prav na to cilja Gary Holt, ki je avtor skoraj vseh besedil in v bistvu vse glasbe. To je thrash in pika! Izredno dobra produkcija je idealna, da prikaže moč riffov, tistih tipič…
    Kadilnica (25. 12. 2026)
    Get Fucking Slaughtered

    18. 10. 2005, Boštjan Sovdat

    Ravage

    Get Fucking Slaughtered

    v samozaložbi, 2005

    Tole je definitivno album, za katerega bi si boljši naslov le s težavo izmislili, saj nas tile Nemci na svojem drugem studijskem albumu dobesedno zmasakrirajo s svojim surovim thrash/death metalom.
    Predstavljajte si Serpent Obscene in pa Impious, oboje okleščene še zadnjih melodičnih prvin, Schmier meets death metal vokal s tipičnim nemškim akcentom, morbidnost death metal bandov zgodnjih devetdesetih, razgibane bobne (dosti prehodov, menjav ritma ter blast beatov) in pa hitre ter predvsem surove kitare in dobite Ravage. Fantje vsekakor niso nobeni tehničarji, jih pa odlikuje izjemna silovitos…
    Grand Illusion

    17. 10. 2005, Matjaž Prešeren

    Nocturnal Rites

    Grand Illusion

    Century Media Records, 2005

    Kaj je zdaj to, so se power metal bandi naveličali snemati hitre skladbe z double-bassom? Posploševal na celoto ne bi, ampak po Stratovarius so sedaj še Nocturnal Rites izdali album, ki je v celoti odigran v srednjem tempu.
    Čisto se double-bassu niso odpovedali, še vedno ga uporabljajo in s tem tudi dosežejo večjo raznovrstnost znotraj posameznih skladb, ne gre pa za tiste klasične double-bass skladbe. Čeprav se vse giblje v srednjem tempu, so Nocturnal Rites našli dovolj manevrskega prostora pri pisanju aranžmajev, tako da ima vsaka skladba svojo identiteto. Od ostalih najbolj izstopa epsko ob…
    Upon Discharge... (demo)

    15. 10. 2005, Jaka Bulc

    Sinbolic

    Upon Discharge... (demo)

    v samozaložbi, 2005

    Po zamenjavah kitarista, imena in glasbenega stila, so se Ljubljančani Sinbolic končno odločili za izdajo svojega prvega demo posnetka. V zadnjem letu se je skupina pomaknila od bolj preprostega thrashy death zvoka, proti bolj razvitemu, tehničnemu in celo rahlo progresivnemu death/black metalu, z veliko spremembami tempa. Precej očitno je, da so na Sinbolic vplivali predvsem Death, na posnetku pa je čutiti tudi vplive Noctiferie, Emperor in sorodnih izvajalcev. Navkljub temu je glasba, ki prihaja iz zvočnikov, neverjetno 'sveža' in presenetljivo drugačna od ostale iz prej omenjene zvrsti. Ned…

    Paranoid - skodelica
    Highest Hopes – The Best Of Nightwish

    14. 10. 2005, Matjaž Prešeren

    Nightwish

    Highest Hopes – The Best Of Nightwish

    Universal, 2005

    Once (junij 2004) + Tales From Elvenpath Best Of (oktober 2004) = Highest Hopes (september 2005). Je treba napisati še kaj o tem, kako nepotreben in čisto odveč je izid novega Nightwish best of albuma?
    Ja, potrebno je še napisati, kako nepotrebna je na novo posneta verzija balade Sleeping Sun. Kaj je narobe z originalno? Ker sedaj Nightwish napovedujejo malo daljši odmor in naslednje leto ne bo nobenega novega albuma, bi si mogoče založba za 2006 lahko omislila nov best of, kjer bi vsak član banda prispeval po tri skladbe, ki so mu osebno najbolj pri srcu. Če je že res moral iziti ta album, ali…