recenzije

18. 3. 2004, Matjaž Prešeren
Ektomorf – Destroy
Ektomorf
Destroy
Nuclear Blast/Mordor, 2004
Madžarom Ektomorf je s podpisom za Nuclear Blast uspel veliki met, ki je bil presenetljiv glede na predhodni album I Scream Up To The Sky. Vendar so imeli Nemci tokrat dober nos in niso kupovali »mačka v žaklju«.
Napredek, ki so ga naredili v teh dveh letih po izidu predhodnika je več kot očiten. »Evropska Sepultura«, kakor bi Ektomorf lahko navsezadnje tudi poimenovali, je posnela album, ki ga brazilska ni že od odhoda Maxa Cavalere. Stilskih sprememb na Destroy ni, a z manj eksperimenti, z agresivnejšim, brezkompromisnim pristopom, bolj dodelanimi in tekočimi aranžmaji ter odlično produkcijo …
Napredek, ki so ga naredili v teh dveh letih po izidu predhodnika je več kot očiten. »Evropska Sepultura«, kakor bi Ektomorf lahko navsezadnje tudi poimenovali, je posnela album, ki ga brazilska ni že od odhoda Maxa Cavalere. Stilskih sprememb na Destroy ni, a z manj eksperimenti, z agresivnejšim, brezkompromisnim pristopom, bolj dodelanimi in tekočimi aranžmaji ter odlično produkcijo …

17. 3. 2004, Matjaž Prešeren
Monstrosity – Rise To Power
Monstrosity
Rise To Power
Metal Blade/Panika Records, 2004
Čeprav nikoli niso dosegli slave Cannibal Corpse ali Mobid Angel, Monstrosity že več kot desetletje sodijo v vrh ameriške death metal scene. Težave z založbami, vokalisti in ne ravno pogosto izdajanje albumov so vzroki, da jim nikoli ni uspel veliki met. A Monstrosity so še vedno tu in še zdaleč niso rekli zadnje besede.
Rise To Power stilsko ne odstopa od njihovih predhodnih del; na njem je za slabih petdeset minut brutalnega floridskega death metala. Kot ponavadi so tehnično na visokem nivoju, v Leeju Harrisonu imajo odličnega bobnarja, ki demonstrira učno uro double-bass napadov, tehničnih p…
Rise To Power stilsko ne odstopa od njihovih predhodnih del; na njem je za slabih petdeset minut brutalnega floridskega death metala. Kot ponavadi so tehnično na visokem nivoju, v Leeju Harrisonu imajo odličnega bobnarja, ki demonstrira učno uro double-bass napadov, tehničnih p…

16. 3. 2004, Simon Podgoršek
Heavenly – Dust To Dust
Heavenly
Dust To Dust
Noise Records, 2004
Mlada francoska skupina Heavenly je posnela svoj tretji album imenovan Dust To Dust. Skupini so dostikrat očitali neoriginalnost in tudi tokrat se tega očitka težko znebimo. Pri prejšnjem albumu, Sign Of The Winter, so se opazno zgledovali po Helloween, sedaj pa so bolj podobni Rhapsody. Če smo jim očitali neoriginalnost, pa jim pri kvaliteti težko kaj zamerimo, saj so verjetno posneli svoj najboljši album do sedaj. Še posebej lahko omenimo kvalitetni vokal Bena Sotta, ki je na določenih mestih zelo podoben vokalu Michaela Kiskeja (Helloween), pa tudi Kaia Hansena (Gamma Ray), Tima Kotipelta (…

15. 3. 2004, Matjaž Prešeren
Edguy – Hellfire Club
Edguy
Hellfire Club
Nuclear Blast/Mordor, 2004
Z odličnim predhodnikom Mandrake so si Edguy postavili visoke standarde za prihodnost in vprašanje je bilo, ali jim jih bo na naslednjem albumu uspelo obdržati oziroma celo preseči. No, glede na njihov dosedanji razvoj pa v to niti ne bi smeli podvomiti.
S prehodom na novo založbo so se fantom odprle nove možnosti, ki so jih že začeli izkoriščati. Pri snemanju so sodelovali z znanim filmskim orkestrom Babelsberg, kar pa ne pomeni, da se sedaj usmerjajo v simfonične vode. Orkester je dal poseben čar albumu, večjo vlogo pa ima le pri baladah The Spirit Will Remain in Forever, a o kakršnemkoli bom…
S prehodom na novo založbo so se fantom odprle nove možnosti, ki so jih že začeli izkoriščati. Pri snemanju so sodelovali z znanim filmskim orkestrom Babelsberg, kar pa ne pomeni, da se sedaj usmerjajo v simfonične vode. Orkester je dal poseben čar albumu, večjo vlogo pa ima le pri baladah The Spirit Will Remain in Forever, a o kakršnemkoli bom…

11. 3. 2004, Grega Torkar – Šujo
Exodus – Tempo Of The Damned
Exodus
Tempo Of The Damned
Nuclear Blast/Mordor, 2004
Očitno smo priča popolnemu vstajenju thrasha. Potem, ko so nas lani z odličnimi ploščami presenetili Kreator, Destruction in Agent Steel, so bili letos prvi na vrsti Exodus in nalogo so opravili odlično. Tempo Of The Damned je hitra, brezkompromisna thrash metal plošča brez doddatkov in olepšav. Vseh deset komadov je na nivoju, noben komad ni odveč. Solaže so zanimive skozi vse komade, ritem je visok, vokal pa exodusovsko oster. Morda se tu skriva edini minus plošče, noben komad ni preveč izazit in verjetno bodo imeli fani precej težav z izbiranjem najboljšega komada na plošči.
Večina vas je ve…
Večina vas je ve…

10. 3. 2004, Matjaž Prešeren
Različni izvajalci – Louder Than The Dragon (The Essential Of Limb Music Products)
Različni izvajalci
Louder Than The Dragon (The Essential Of Limb Music Products)
Limb Music Products/Panika Records, 2004
Vsak ljubitelj melodičnega, simfoničnega ali power metala je zagotovo že slišal za Limb Music. Poleg bandov že navedenih zvrsti se pri njih najdejo še kakšni progresivci, hard rockerji, to pa je več ali manj vse. Njihov daleč najuspešnejši band so bili italijanski simfoniki Rhapsody, a založba je paradnega konja lani izgubila.
Vendar pa bo Limb Music preživel tudi brez njih. Pod svojim okriljem imajo lepo število dobrih izvajalcev, seveda pa se najdejo tudi tipični klišejski posnemovalci bolj znanih imen melodičnega in power metala, ki jim manjka predvsem lastne identitete. Vendar imajo tudi t…
Vendar pa bo Limb Music preživel tudi brez njih. Pod svojim okriljem imajo lepo število dobrih izvajalcev, seveda pa se najdejo tudi tipični klišejski posnemovalci bolj znanih imen melodičnega in power metala, ki jim manjka predvsem lastne identitete. Vendar imajo tudi t…

9. 3. 2004, Matjaž Prešeren
Disguise – Human Primordial Instinct
Disguise
Human Primordial Instinct
/, 2003
Human Primordial Instinct je prvenec pred šestimi leti nastalih italijanskih black metalcev Disguise. Izdan je bil v samozaložbi v tisoč izvodih, nemelodičnim metal bandom je pač malo težje v Italiji.
Glede na naslovnico, ki je lepše vidna pod CD-jem bi pričakovali, da je na Disguise vplivalo vse kaj drugega kot Nietzsche. Kar se tiče besedil seveda, njihovi glasbeni vplivi pa prihajajo s severa Evrope, iz Norveške. Album je odigran še kar v redu, tudi produkcija je dobra za samoizdajo, vendar band še ne ponuja nečesa, po čemer bi si jih zapomnili. Stilsko so blizu zgodnjim Dimmu Borgir in Empe…
Glede na naslovnico, ki je lepše vidna pod CD-jem bi pričakovali, da je na Disguise vplivalo vse kaj drugega kot Nietzsche. Kar se tiče besedil seveda, njihovi glasbeni vplivi pa prihajajo s severa Evrope, iz Norveške. Album je odigran še kar v redu, tudi produkcija je dobra za samoizdajo, vendar band še ne ponuja nečesa, po čemer bi si jih zapomnili. Stilsko so blizu zgodnjim Dimmu Borgir in Empe…

8. 3. 2004, Matjaž Prešeren
Enemynside – Let The Madness Begin…
Enemynside
Let The Madness Begin…
Temple Of Noise, 2003
Po treh demo posnetkih in skoraj desetletju delovanja (dolgo časa še pod imenom Scapegoat) so italijanski thrasherji Enemynside izdali svoj prvi album Let The Madness Begin…
Naj se torej norost začne, za old-school thrasherje vsekakor. Enemynside se zgledujejo po stari ameriški thrash šoli, njihove vplive pa je čutiti tako iz vzhodne (Overkill, zgodnji Anthrax) kot zahodne obale, točneje Bay Area (Metallica, Exodus, Vio-Lence). Na Let The Madness Begin… Italijani ne kažejo nobenega popuščanja in thrashirajo s polno močjo od začetka do konca. Vmes se najde kak bolj melodičen vokalni del, drugače…
Naj se torej norost začne, za old-school thrasherje vsekakor. Enemynside se zgledujejo po stari ameriški thrash šoli, njihove vplive pa je čutiti tako iz vzhodne (Overkill, zgodnji Anthrax) kot zahodne obale, točneje Bay Area (Metallica, Exodus, Vio-Lence). Na Let The Madness Begin… Italijani ne kažejo nobenega popuščanja in thrashirajo s polno močjo od začetka do konca. Vmes se najde kak bolj melodičen vokalni del, drugače…

4. 3. 2004, Matjaž Prešeren
Fleshcrawl – Made Of Flesh
Fleshcrawl
Made Of Flesh
Metal Blade/Panika Records, 2004
Vodilni nemški death metalci Fleshcrawl so po več kot dveh letih izdali Soulskinner naslednika. Vmesno obdobje je bilo najuspešnejše v njihovi kariere in videti je, da le začenjajo dobivati pozornost, ki si jo zaslužijo.
Medtem jih je zapustil ustanovni član Stefan Hanus, kar pa v bistvu v ničemer ni vplivalo na podobo Made Of Flesh. Fleshcrawl so leta 2004 eden izmed najboljših (če ne celo najboljši) predstavnikov stare šole švedskega death metala. Celo na Švedskem bi danes težko našli band, ki ima tako popoln zvok, kot ga imajo Fleshcrawl. Album je po eni strani zelo poslušljiv, zelo dober ob…
Medtem jih je zapustil ustanovni član Stefan Hanus, kar pa v bistvu v ničemer ni vplivalo na podobo Made Of Flesh. Fleshcrawl so leta 2004 eden izmed najboljših (če ne celo najboljši) predstavnikov stare šole švedskega death metala. Celo na Švedskem bi danes težko našli band, ki ima tako popoln zvok, kot ga imajo Fleshcrawl. Album je po eni strani zelo poslušljiv, zelo dober ob…

3. 3. 2004, Grega Torkar – Šujo
Lelio Padovani – Unknown Evolution
Lelio Padovani
Unknown Evolution
/, 2002
Lelio Padovani je v Italiji precej znan multiinstrumentalist, ki je sodeloval tako v nekaterih projektih klasične glasbe kot tudi z legendami kot sta Stef Burns (Alice Cooper) in John Petrucci (Dream Theather). Na tem albumu (ki je bolj EP – 9 pesmi, dobre pol ure glasbe) se nam predstavi z dveh različnih strani. Ploščo začne z živahnim komadom Evolution, ki spominja na Satrianijeve izdelke s konca 80. let, nadaljuje jo z Il Soffio dell'Angelo, ki se delno zgleduje po Stevu Vaiu iz njegovega obdobja pri Whitesnake. Nato pa se na albumu zvrsti 6 bolj ali manj akustičnih komadov brez ritem sekci…
Aktualno
Zadnje objave
Na današnji dan
21. nov.
Killswitch Engage pri Roadrunner Records izdajo četrto ploščo As Daylight Dies
2006Koncerti & Festivali
Vsi
Domači
Tuji









