recenzije

    Silence

    27. 10. 2001, Matjaž Prešeren

    Sonata Arctica

    Silence

    Century Media Records, 2001

    Največje odkritje lanskega leta na področju melodičnega heavy metala se vrača z novo ploščo. Glede na dejstvo, da med albumoma ni preteklo veliko časa, bi marsikdo podvomil v njegovo kakovost, vendar brez skrbi, Silence je kvalitetnejši od Ecliptice.
    Njihova podobnost s Stratovarius je prav gotovo veliko pripomogla k njihovi hitri uveljavitvi, a sedaj že kažejo, da nikakor ne nameravajo biti njihova kopija. Dosti boljši aranžmaji, kompleksnejše strukture pesmi, njihova večja raznolikost in oblikovanje lastnega stila so pokazatelji, da se je band v zadnjem letu veliko naučil. Tudi tehnične sposo…
    Karrig an Aukon

    26. 10. 2001, Matija Prnaver

    Overstep

    Karrig an Aukon

    Musea Records, 2001

    Uvoda tokrat ne bo. To pa zato, ker sta edini stvari, ki jih vem o tem bandu ti, da so iz Francije in da zna njihova basistka narediti odlično karamelino vodko (ne boste verjeli, kako je to dobro za pit!). Tako da gremo kar takoj na konkretne stvari.
    Overstep igrajo dokaj klasični heavy metal kar hitrega tempa z nekaj vplivi power metala (med drugim jim uide tudi kakšen runningwildovski riff) in malenkostjo epske pompoznosti (morda celo manowarske). Izraziti ritmi, spevnost, ravno prav ostre kitare (in to dve, ki se odlično dopolnjujeta), vokal, ki se spusti tudi v visoke frekvence,… vse to va…
    Mandrake

    25. 10. 2001, Matjaž Prešeren

    Edguy

    Mandrake

    AFM Records, 2001

    Do letos smo Edguy šteli za enega najbolj talentiranih mladih metal bandov, sedaj pa ta termin lahko mirne duše opustimo in govorimo o enem najboljših bandov nasploh. Največ zaslug za to gre nedvomno pripisati nemškemu »Wunderkindu« Tobbiasu Sammetu, ki je letos spravil skupaj dve od treh najboljših melodic power metal plošč; solo metal opero Avantasia in najnovejši Edguy izdelek Mandrake.
    Že uvodna pesem Tears Of A Mandrake s svojo raznovrstnostjo, odličnim aranžmajem kaže, da so Edguy nasploh in še posebej v pisanju komadov zelo napredovali. To le še potrdijo s pesmijo Jerusalem, najbolj pa d…
    Kadilnica (24. 12. 2026)
    Epic (Poetry Of War)

    24. 10. 2001, Matija Prnaver

    Kataklysm

    Epic (Poetry Of War)

    Nuclear Blast, 2001

    Epic pri Kataklysm pomeni nadaljno evolucijo. Nekaj revolucionarnih elementov (ki bodo, mimogrede, nedvomno delili mnenja) pa poskrbi za razkošno raznolikost albuma. Če povem konkretno: Kataklysm se predstavijo v kar nekaj tempih, vokal prehaja od brutalnega kruljenja preko vmesnih stopenj do rezkosti, ki zelo očitno zadiši po black metalu, ohranili pa so nekaj nadzvočnega udrihanja po bobnih (beri verblu) in nekaj za njih značilnih kaotičnih ritmov. Riffe v njihovem starem slogu izpodrivajo že mnogokrat slišane melodične pasaže, ki na vsak način hočejo zveneti skandinavsko. Čeprav so jih dobr…

    The Grave Digger

    23. 10. 2001, Peter Gregorc

    Grave Digger

    The Grave Digger

    Nuclear Blast, 2001

    Naj vas ime albuma ne zavede – The Grave Digger ni prvenec skupine Grave Digger, saj le-ta obstaja že več kot dvajset let. Je pa njihov prvi album, ki je izšel pri Nuclear Blastu.
    Album se glasbeno in lirično zelo razlikuje od zadnjih treh (srednjeveške trilogije) in se vrača k heavy metal koreninam iz začetka osemdesetih. Moderna je le produkcija. Pri iskanju zvoka je skupina poslušala mnogo metal in ne-metal bandov, na koncu pa se je odločila za podoben zvok, kot ga imajo Papa Roach. Ko sem slišal to, me je bilo kar malce strah, kakšno sranje bodo naredili, a me je Chris takoj potolažil, da …
    The Tokyo Showdown - Live In Japan

    19. 10. 2001, Matjaž Prešeren

    In Flames

    The Tokyo Showdown - Live In Japan

    Nuclear Blast, 2001

    Pa smo dočakali koncertni album vodilnega göteburškega banda, In Flames. Težko bi našli (v metalskem svetu) koga, ki je v zadnjem letu odigral več koncertov kot prav Švedi. In prav tolikšni nastopi so pripomogli k temu, da so danes eden najboljših koncertnih bandov. Le spomnite se njihovih nastopov v Grazu, Wacknu,… Pa so to dokazali tudi na tem albumu?
    Takoj je jasno, da so fantje že dolgo časa skupaj, saj delujejo zelo uigrano, brez napak. Plošča je slišati kot prava koncertna, torej brez kakšnega večjega nasnemavanja, kar je še posebej opaziti na vokalu, kjer je razlika od studijske plošče o…
    U.D.O in Ljubljana
    Virgo

    18. 10. 2001, Matjaž Prešeren

    Virgo

    Virgo

    Steamhammer/SPV, 2001

    Pred dobrim letom sta bivši Angra vokalist Andre Matos in Heavens Gate kitarist ter zelo znan producent Sascha Paeth naznanila skupno delovanje v projektu Virgo. Glede na njuno dosedanje udejstvovanje je bilo pričakovati, da bo to nekakšen simfonični metal projekt, vendar temu ni tako.
    Glasba, ki sta jo z nekaterimi gosti posnela, je rock z vplivi klasike, popa, soula, modernejše glasbe in mediteranske folklore. Vendar ne mislite, da sta to naredila zaradi komercialnih namenov ali da se jima je »stanje poslabšalo«. Ne, za Matosa je že dalj časa znano, da je njegovo glasbeno zanimanje zelo širok…
    No World Order

    17. 10. 2001, Matjaž Prešeren

    Gamma Ray

    No World Order

    Metal-Is Records, 2001

    Z albumom Land Of The Free se je začelo novo poglavje v Gamma Ray zgodovini, saj so z njim postavili nove temelje melodičnega speed metala in postali vzorniki mnogim mlajšim bandom, ki so jih, nekateri bolj, drugi manj uspešno kopirali. Na že sedmem albumu No World Order pa Hansen & Co. še enkrat več dokazujejo, da so pravi mojstri svojega poklica.
    V nasprotju z zadnjima dvema albumoma, kjer so v nekaterih komadih že maksimalno zaspidirali, pa so sedaj obrnili v drugo smer in sicer proti NWOBHM iz začetka osemdesetih, bolj konkretno v smer, ki so jo takrat kazali Judas Priest. To se še posebej …
    Killing Ground

    16. 10. 2001, Matija Prnaver

    Saxon

    Killing Ground

    Steamhammer/SPV, 2001

    Bila so pričakovanja in bili so dvomi, ki jih ni več. Album se je uresničil po najboljšem možnem scenariju. Killing Ground je album, na katerem Saxon ostajajo Saxon, seveda z novimi idejami in novimi klasikami. Ob Killing Ground prejšnji album Metalhead ostaja samo temna senca.
    Album je raznolik in dodelan. Rezultat teh dveh dejavnikov pa je dogajanje, ki se ohranja skozi celo ploščo. Killing Ground najbolj spominja na Unleash The Beast, saj oba predstavljata klasiko novodobnega ustvarjanja banda, poleg tega so komadi ali elementi v slogu njihovega predprejšnjega albuma vse prej kot redkost. N…
    Kadilnica (sezona 2026/2027)
    Curse Of The Hidden Mirror

    13. 10. 2001, Matjaž Prešeren

    Blue Öyster Cult

    Curse Of The Hidden Mirror

    Sanctuary Records, 2001

    Če je bilo na prejšnji album Heaven Forbid treba čakati deset let, pa so do Curse Of The Hidden Mirror minila le tri leta. Za nekatere je tudi to veliko, vendar kaj pa je ta čas v primerjavi z njihovo že 33. letno kariero? Bolj malo.
    Na novem albumu pa se je bolj malo spremenila tudi njihova glasba. Čeprav so bili Blue Öyster Cult eden od začetnikov heavy metala, pa ta termin danes ne bo več najprimernejši; hard rock bi bilo bolje. A to ni navadni hard rock, tako igrajo le ti newyorški veterani; vseh enajst skladb odlikujejo odlični, zelo raznovrstni aranžmaji, znajo biti zelo udarni kot tudi …