... If you bow to the Eye of Stone
You'll hear a distant Song
A Story carried by the restless Wind ...
... Forevermore ...

Zakaj nekateri albumi enostavno rabijo čas, da zaobidejo prvotno »sramežljivost« tako poslušalca kot plošče same in dosežejo želen učinek šele po nekajkratnem poslušanju in premlevanju zvokovnega učinka? Preprosto, ker za samo dojemanje določenih albumov, bandov ali le enega komada človek enostavno potrebuje pravi trenutek, ki mu s čustvenim nabojem odpre vsa do takrat zakrita obzorja dojemanja glasbe.

Tako je štirinajsti dolgometražec finskih veteranov Amorphis z naslovom H…

Progresivno tehnični death metal. Trondheim, Norveška. Ne gre ravno skupaj, a ne? Pa vendar Hypermass predstavljajo eno izmed najbolj obetavnih zasedb, ki v severni temi piše glasbo, ki jo lahko primerjamo z bandi, kot so Sylosis, Gojira, Allegaeon in Revocation. Približno 10 let nazaj, po razpadu in konstantnih menjavah zasedb dveh povsem različnih bandov, so prijateljske vezi pripeljale do združitve pod imenom Hypermass. Kar se je začelo kot tipični melodični death metal, je skozi leta razširilo vejevje na različna področja modernega brutalnega žanra. Vesoljske klaviature, poliritmi, izjemno…

Švedski black metalci Watain so konec meseca aprila oddali svoj sedmi album. Ta nosi naslov The Agony & Ecstasy of Watain, njegovih deset komadov pa predstavlja skupek, ki je spet nekoliko drugačen kot albumi pred njim. S tem se Watain ponovno dokazujejo kot zasedba, ki sta ji pomembna raznolikost in eksperimentiranje na eni strani ter osredotočenost na razvoj in ne na komercialno uspešnost na drugi strani. Je pa možno plošček The Agony & Ecstasy of Watain okarakterizirati s tremi glavnimi točkami, kar bom v nadaljevanju tudi poskusil.

Prvič: album je z vidika dinamike zelo razgiban, toda pod …

Pet let po izidu prvenca je človek že upravičeno na trnih ter neprestano živi v pomanjkanju dobre doze težkokovinskih zvokov iz hiše Britof. Kaj hitro potem postane jasno, da merica, ki jo človek zaužije na katerem od njihovih koncertov, kaj hitro po koncu le-tega izpuhti in ostane še naprej nepotešen občutek ter želja po še in še več ...

Still searching for the buzz
It’s getting away from me
The only high I need
Is far away ...

In tako je ob vsakem srečanju že nekako logično, da debata vedno nanese na isto vprašanje: »Alex keda bo nova plata? ... mawo še Žgane, falijo še malenkosti ...«. Na tem …

Kirk Hammett, prepoznavni kitarist najbolj znanega metal banda Metallica, je izdal svoj prvi solo album Portals. Takoj po prvem poslušanju se pojavi vprašanje: zakaj šele zdaj? Portals namreč predstavlja odtenke Hammetta, ki jih prej še nismo poznali. V splošnem so solaže bistveno bolj čutne, saj črpajo elemente iz bistveno večjega števila zvrsti kot iz metala. Vsak bo takoj opazil, da je očitno Kirku pri srcu še vsaj en instrument, če ne cela skupina godal. Predvsem preseneti otožni zvok violine in podobnih orkestrskih instrumentov, ki zagotovo niso pečat Metallice.

Naslovnica albuma s pogled…

Za razliko od samonaslovljenega albuma Rammstein, na katerega smo čakali 10 let, smo aktualni plošček Zeit dočakali le tri leta kasneje. Pa to še zdaleč ne pomeni, da se posamezni člani zasedbe poleg delovanja v matičnem bandu niso posvetili ničemur drugemu. Tako lead kitarist Richard Kruspe kot tudi pevec Till Lindemann sta posnela album za svoj samostojni projekt.

A posvetimo se Času. Ta je jasno najpočasnejši album, ki ga je zasedba kdaj koli posnela. In posledično do zdaj tudi najmračnejši, kar me močno nagovarja. Sicer to ne pomeni, da mi udarni komadi iz hiše Rammstein ne ustrezajo, ampa…

Batushka, ki jo vodi Bartłomiej Krysiuk, ima novo kompilacijo. Če ste nedavno obiskali kakšen njen koncert, potem ste Mario morebiti zaznali pri mizi z merchandiseom, sicer pa je kompilacija na voljo kot download tudi na uradni Bandcamp strani zasedbe. Maria ponuja oziroma združuje oba zadnja EP-ja, se pravi Raskol in Carju Niebiesnyj, in en nov komad, ki nosi polni naslov Maria (Posledneye pismo).

Dokaj mračno vzdušje je morda razlog za takšen naslov, po drugi strani pa Bartłomiej morda s to izdajo oziroma pesmijo samo zaključuje določeno ustvarjalno obdobje. Tako ena kot druga razlaga zvenit…

Imamo generične bande, bande, ki eksperimentirajo s svojo glasbo, in bande, ki postavljajo temelje zvrstem, ki postanejo splošno oz. svetovno znane. Avstrijski post-black metal, norveški black metal, poljski death metal, göteborški metal in še bi lahko naštevali. Sakis Tolis je z bratom Themisom oz. zasedbo Rotting Christ že več kot 35 let nazaj začel postavljati temelje mediteranskega oz. grškega black metala. Skozi 13 studijskih albumov je Sakis razkrival in odpiral svojo dušo, borbo s samim sabo in svojo glasbo peljal od trdega mediteranskega black metala pa do mračnjaškega gothic metala oz…

Tri leta po Ofidians Manifest imamo ponovno opravka s studijsko izdajo iz hiše Kampfar. Toda tokrat ne gre za nov dolgometražec, temveč po 24 letih ponovno za EP. Ta nosi naslov Urkraft, kar bi lahko prevedli kot »elementarna sila«, in prinaša dva nova komada v skupni dolžini nekaj več kot 16 minut.

Povprečna dolžina posameznega komada ne ponuja možnosti primerjanja z zadnjimi albumi, kjer so komadi v povprečju šteli okoli šest minut. Za tovrstne primerjave se je treba vrniti do povratnega albuma Kvass, s katerim so se norveški pogani po večletnem premoru vrnili na sceno. Toda ne pričakujte al…

Osemdeseta so v marsičem pomenila vrhunec heavy metal glasbe, obenem pa tudi njeno pogosto pretirano komercializacijo. Številni bandi so svojo heavy špuro držali brez kompromisov (glej Iron Maiden, Tygers of Pan Tang, Riot), drugi so mehčanju zvoka podlegli delno (glej Saxon, Judas Priest), nekateri pa so ob vonju zelencev in vabljivih dekoltejih svoje heavy nastavke povsem opustili in se predali hedonističnemu uživanju superzvezdništva osemdesetih. Med slednje lahko brez pardona uvrstimo Def Leppard, ki so si s tretjo ploščo Pyromania leta 1983 podredili svet komercialno obarvanega hard rocka…