Po treh letih zatišja smo v lanskem letu ponovno imeli opravka z Noč. J.B., sicer tudi aktivni član Siderean, je prekinil molk in izdal dva singla. Povsem v nasprotju z delovanjem pred tem, ko je v letih 2015 do 2018 nanizal vsega skupaj kar 12 demo izdaj. In tako kot so se razlikovale te, se razlikujeta tudi oba lanska singla, ki eksperimentirata z različnimi ambientalnimi elementi.

Pale Hands of Cold je ambientalno-blackmetalski projekt enega možakarja. Ta se »skriva« za psevdonimom N.V. a.k.a Colhand in ima ali je imel poleg tega še prste vmes pri naslednjih zasedbah: Coldhand, ex-Stars Will Burn Your Flesh, Prophets Wear Gasmasks, Tunguskan Strain, ex-Children of Botox, ex-Ghost Fraud, ex-O.I.D., ex-The Devil and the Desert Wanderer, ex-V-3. Ob tolikšnem številu projektov še dodatno preseneča, da je uspel N.V. od ustanovitve Pale Hands of Cold v letu 2004 do danes posneti že kar deset dolgometražcev, en EP, dva kolaboracijska albuma, dva singla, en split in tri demote,…

Slovenska zasedba Zludij je nedvomno med najbolj aktivnimi, saj je od novembra 2020 izdala že kar pet albumov/EP-jev, s katerimi vsakič podajajo lasten pogled na različne tematike: Still Fear the Nuclear, ki so ga izdali marca 2021, se na primer dotika tematike jedrske energije, najnovejši Eternal Fascism, izdan 31. decembra 2021, pa prinaša komentar na današnjo situacijo in razporeditev moči.

Estetika projekta je precej blizu pankovski ali estetiki starošolskega grinda: DIY (samozaložba, preprostejše platnice), družbena kritika, surov zvok in tudi sama vsebina pesmi. Ta je podana na izredno p…

Tik ob koncu lanskega leta je sveže pečena death metal zasedba Sign of the Devil iz Postojne izdala debitantski EP z naslovom Destructive Cataclysm. Ta tudi vsebuje single oziroma komad I See Faces, s katerim je zasedba konec aprila lani prvič opozorila nase, toda odmev opozorila ni bil ravno močan, če sodim izključno po lastni informiranosti. A nič hudega, na koncu smo se našli.
Zasedba, katere polovica članov igra tudi pri Smrt, je torej kot debitantski izdelek izbrala polvečerec. Osebno se mi zdi odločitev četverice pravilna, saj je na ta način poslušalec hitreje seznanjen z glasbo banda, s …

V lanskem letu se je izpod izjemno produktivnih prstov Tilna Šimona rodil nov projekt, ki nosi ime Morrowsworn. Tilen je skozi svojo bogato glasbeno diskografijo poslušalcem postregel s kar nekaj izjemnimi izdelki, nazadnje je pod imenom Mossgiver izdal plošček z naslovom Led by the Glowing River. Tako sem bil zaradi predhodnih projektov nekako v prepričanju, da je Tilen tudi pri zadnji stvaritvi projekta Morrowsworn z naslovom Where Crowns are Forged of Stars ubral podobno pot, vendar sem se kar krepko uštel.

Morrowsworn in Where Crowns are Forged of Stars se v kar nekaj pogledih krepko oddal…

Zgodbo okoli primorske black metal zasedbe Bleeding Fist je v svojem intervjuju na kratko opisal njen vokalist Etienne Von Chelleri. Na tem mestu naj mi bo za namen kratke predstavitve banda dovoljeno, da si sposodim Etiennove besede in jih nekoliko preoblikujem. Zasedba Bleeding Fist že dolgo ni več aktivna, njen zadnji studijski izdelek Death's Old Stench je iz leta 2014, se pa zasedba po drugi strani vsake toliko časa odloči, da pokaže znake življenja, saj uradno še ni mrtva, temveč je samo na »stand by«. Sicer drži, da je bil premor do danes recenzirane izdaje, se pravi Live in Laibach MMI…

Ropotarnica je že drugič zapored obremenjena z ogromno dozo klaviatur, a to pot z bistveno manjšo vsebnostjo distorzije. Selimo se v leto 1988, zlata leta za thrash in pop metal, vendar ne gremo v ZDA, temveč v Anglijo, kjer se je tedaj prebijala zasedba Dare, ki jo je formiral Darren Wharton, vokalist in multiinstrumentalist, ki je v svet rokenrola prve klase vstopil že pri rosnih 18 kot klaviaturist legendarnih Thin Lizzy. Po razpadu teh je leta 1985 formiral Dare, s katerimi je leta 1988 izdal prvenec Out of the Silence, eno najboljših melodičnih hard rock plošč, za katero je skorajda težko…

Nikakor se v našem uredništvo nismo uspeli uskladiti, kdo bo prevzel pisanje (beri: odgovornost) recenzije aktualnega albuma iz hiše Iron Maiden. Vsi poznamo to zasedbo in njen pomen za metal, zato je zmeraj težko biti kritičen do tovrstnih glasbenikov. Ko pa ti izdajo tako mogočen album, kot je Senjutsu, pa je to še toliko težje, saj se je treba dobesedno prebiti do njegovega bistva. Po nekaj mesecih poslušanja zagotovo ne rabim posebej izpostavljati, da je album dolg, menda najdaljši doslej, če se ne motim. S svojimi 10 komadi, od katerih je Days of Future Past z dobrimi 4 minutami najkrajši…

Darkestrah v zadnjih letih niso bili kaj prida aktivni. Ob svoji 20. obletnici delovanja so nam leta 2019 ponudili kompilacijo 20th Anniversary Chronicles of Nomadic Conquest, medtem ko so se lani oglasili s singlom The Gift of Mud and Venom, s katerim so napovedali pričujočo izdajo. Gre za EP z naslovom Chong Aryk, ki poleg omenjenega singla vsebuje še dva komada, ki pa skupaj komajda presegata njegovo minutažo.

Za razmere, kakršnih smo vajeni pri Darkestrah, je recenzirani EP relativno kratek. Le ena pesem presega 10 minut, skupnih 21 minut pa je ravno pravšnja dolžina, da se poslušalec ne i…

Rhapsody of Fire so zopet dokazali, da je njihov uspeh popolnoma upravičen. Glory for Salvation je album, ki črpa ideje bodisi iz starejših izdaj bodisi iz bolj sodobnih tehnik power metala. Ravno v teh bolj sodobnih simfonijah se Glory for Salvation nekoliko razlikuje od vseh ostalih izdaj. Posebnih novosti ne uvaja, so pa strukture pesmi kompleksnejše v primerjavi s prejšnjimi izdajami. Začetna pesem albuma Sons of Vengance zaradi svoje enostavnosti mogoče ni posrečena izbira pesmi, ki poslušalca uvede v album. Elementov presenečenja ni, ritem je počasnejši, pesem je precej linearna. Mogoče …