Catamenia / Winterhorde

Skupina šestih glasbenikov iz majhne vasice na severu Evrope se odpravi s trebuhom za kruhom v širni svet. Prebivalci bližnjih in daljnih dežel so že slišali za to malo skupino in zato se fantje odločijo, da svojo predstavo vsem tem pokažejo še v živo. Najamejo skromno prevozno sredstvo, s seboj vzamejo le najnujnejše stvari in vandranje se začne. Potovanja so naporna, topli sprejemi s strani obiskovalcev pa skrbijo, da fante kljub temu ne zapusti dobra volja. Nekega dne se pripeljejo v megalomansko mesto na vzhodu Evrope in takrat se zgodi... Eden izmed fantov se neizmerno zaljubi v eno izmed domačih deklin. Vse lepo, a večer se konča, karavana se odpelje in obrne proti zahodu. Noč je bila težka, prav tako naslednja, a ljubezen je le bila premočna. Fant nenadoma zapusti kamerade in se usede na vlak, ki ga pripelje v objem dekletu njegovih sanj.
Kaj ima to veze s koncertom Catamenie? No, na približno tak način so Finci pred dnevi ostali brez klaviaturista Tera Nevale, ki jih je med turnejo zapustil zaradi ljubezni, ki jo je našel v Rusiji. Ostali pa niso le brez njega, ampak tudi merchandisea. Ker klaviature nosijo pomembno vlogo v Catamenia zvoku, je bil to zanje kar velik hendikep. A tudi brez tistega, ki ga ni, se more in fantje so pokazali, da lahko igrajo tudi brez njega. Seveda se je ta manjko pokazal v nastopu, tudi zvok ni bil najboljši in band je izgledal nekoliko utrujeno (kar glede na način potovanja tudi ni presenetljivo), so se pa Catamenia vseeno potrudili po najboljših močeh. Ollijev vokal je bil sicer malo načet, je pa vzpostavil dober kontakt s publiko, ob njem pa je glavna vloga pripadla lead kitaristu Riku Hopeakoskiju, ki je z odličnimi solažami skrbel za melodiko. Majhnost odra jim ni dopuščala kaj dosti gibanja, zato pa je bila toliko bolj aktivna publika pod odrom. Kakih sto obiskovalcev je pripravilo super vzdušje, ki se je po začetku stopnjevalo s Satyricon priredbo Fuel For Hatred, Eskhata in prvi vrhunec doseglo pri Verikansa z res glasnim petjem celotne publike. Catamenia so v glavnem igrali material z zadnjih dveh zelo dobrih albumov Location: COLD in Winternight Tragedies, s starejših albumov pa smo slišali bolj malo zadev. Seveda pa je »zažgala« tudi W.A.S.P. klasika I Wanna Be Somebody, ki je pomenila odlično uverturo v ponedeljkov koncert ekipe legendarnega Blackieja Lawlessa. Kuolon Tanssi naj bi sprva pomenila konec koncerta, tudi bobnar je že pospravljal činele, a glasni vzkliki so band le vrnili na oder in kljub težavi z opremo odigrali še naslovno skladbo zadnjega albuma.
Set lista Catamenia: Morning Crimson, Tuhat Vuotta, Closed Gates Of Hope, Fuel For Hatred, Eskhata, Verikansa, The Day When The Sun Faded Away, Gallery Of Fear, My Blood Stained Path, I Wanna Be Somebody, Kuolon Tanssi, Location: COLD.
Catamenia pa na turneji niso sami, spremljajo jih izraelski black metalci Winterhorde, ki so okoli desete ure tudi odprli koncert. Malce nenavadno za Izraelce, a band prisega na atmosferični (simfonični) black metal z močnim skandinavskim pridihom, v njihovi glasbi torej ni opaziti elementov domače folkore kot recimo pri Orphaned Land. Pri njih je bilo slišati vplive raznoraznih švedskih in norveških black metal bandov, večinoma se poslužujejo ultra hitrih napadov, klaviature skrbijo za atmosfero, tehnično so dobro podkovani. Frontman je imel nek svojevrsten »evil« pristop, je pa maloštevilno publiko pripravil do sodelovanja. Igrali pa so le svoje skladbe, večinoma s prvenca Nebula, Hate Parade, Snowfall, War Of One, pa tudi nekaj še pred tem posnetih, Winterhorde, ...Of Ancient Spirits And The Moon. Nič posebnega in originalnega, a kar solidno.