REPORTAŽE

29. 4. 2011

Darkness / Eure Erben / War-Head

Orto bar, Ljubljana / 25. 4. 2011

Praznično vzdušje je očitno pustilo svoj pečat tudi na metal sceni, saj se je tudi sicer zasičena koncertna ponudba tako v jedru države kot tudi drugod še bolj približala blaznosti. Obisk menda legendarnih nemških thrasherjev Darkness nas je torej spremljalo okoli štirideset jeklencev, dodatno pa je obisk zdesetkala še cena vstopnice in vreme, ki je šele tedaj razvilo svojo tipično aprilsko muhavost. Zaradi nenadne plohe sem tako do kosti premočen premeril soborce in že vnaprej klel čez zoprno zadržano tišino, ki jo bo zopet potrebno prenašati med komadi. Plus večera je bil zvok izpod rok tonskega mojstra Bobana.
Bolj kot headlinerji so me tokrat zanimali hrvaški War-Head, ki bi v Ortu morali nastopiti že 2009 s Sacred Steel, pa jim je po zapletu z vizami uspelo doseči slovensko publiko šele na Thrash Metal Wars 2010 v Gali Hali. Tedaj je bilo vzdušje neverjetno, band pa je name napravil tako močan vtis, da se od tistega trenutka štejem za oboževalca in poznavalca, ki preveri tako tekste kot zgodovino ansambla; skratka, spozna band kot se spodobi, česar pa so jasno lahko v teh časih deležni le izbrani posamezniki, zopet na račun pretirane ponudbe. Žal sem bil to pot iskreno razočaran, saj skupina odslej koncertira kot trio, kar pa band, katerega aranžmaji so spisani za dve kitari, ohromi, pusti zveneti pusto in nezanimivo, nekateri deli pa postanejo skoraj nerazpoznavni. Odigrali so dober del skladb, ki smo jih lahko slišali na promocijskem CDju No Signs Of Armageddon, te pa so bile v celoti ponovno posnete in pravkar izdane na prvencu, ki ironično nosi naslov ... Still No Signs Of Armageddon in ga je izdala angleška založba Denim & Leather Records. Nagovori in povezovanje so potekali v angleščini, kar je nekoliko uničilo sproščeno domače vzdušje. Najbolj v spominu ostaneta 1000 Eyes in Free, ki pa sta, kot rečeno, bila izredno okrnjena zaradi ene same kitare. S temi mislimi sem se podal v debato z bandom, s katerim smo že na prejšnjih eventih izmenjali nekaj besed in takoj mi razkrijejo ozadje, ki zelo spominja na zakulisje Cannibal Corpse, ki si ga lahko ogledate na zadnjem DVDju, Global Evisceration 2011. Pravo predanost metalu se namreč lahko izkaže le v težkih trenutkih, kot je spanje v kombiju skupaj s še enim bandom na nekajtedenski turneji, celodnevne vožnje, neredno prehranjevanje ... Tako življenje jasno ni za vse, band pa je nad iskanjem metalskega fanatika njihovega kova, ki bi zapolnil mesto druge kitare in zdržal omenjen pritisk skoraj že obupal. Izvem še, da smo ta večer lahko gledali Darkness ravno zaradi njih, saj se ukvarjajo tudi z managementom turnej in tako spravijo v pogon marsikateri band, ki se sicer v masovni histeriji neštetih glasbenikov z istimi željami težko prebije do koncertov.
Sledili so v legende povzdignjeni Nemci Darkness, ki pa so preplet starih uspešnic, po katerih so s kriki naslovov hrepeneli zagrizeni fani, obogatili z novejšimi stvaritvami Eure Erben, sicer pa gre za isto zasedbo. Spet stvar posameznika, ampak v prejšnjih letih sem tolikokrat prišel navzkriž s švabsko zavojevalsko miselnostjo, da mi ob vsakem pozivu »Are you ready for some true german thrash metal!?« postane zoprno. Spet drugi, ki tudi sicer nosijo simbole, ki so se pojavljali v vojnih časih za odlikovanja, so ravno iz istega razloga navdušeni. Sprva sem ostal hladen in iz ozdaja opazoval tiste značilne nemške obrazne poteze, in družno smo vsaj pri pevcu ugotovili podobnost med golmanom Oliverjem Khanom in domačim metal popotnikom Majtitsom. Kaj drugega med preživetimi dolgočasnimi riffi iz časov, ko se še niti ni vedelo v kako vrhunsko glasbo se bo metal razvil, itak ni bilo početi. Proti sredini repertoarja pa so že pokazali nekoliko kompleksnejše riffe in za odtenek okusnejše solaže. Precej bolj v slast so šli Darkness komadi, ki so tudi odpeti v lepše zveneči angleščini, dočim novejše stvaritve pojejo v nemščini in ko enkrat slišiš thrash skladbo z besedili »šicen, šicen«, se kmalu zalotiš ob mrzličnem iskanju izhoda. Spet stvar refleksije posameznika.
Nemci so na odru delovali živahno in sproščeno, z mnogo kontakta s publiko in vabili k sodelovanju, kar je proti koncu repertoarja že izvabilo nekaj headbanganja in prerivanja, sicer pa so zaključili dvajset minut prej in razočarali prve vrste starejših poslušalcev. Za ščepec osebnosti so na koncu povabili na oder Bocota in se mu javno zahvalili za prenočišče, ki jim ga je preteklih nekaj dni, ki so minili med koncertom v Pieffeju, nudil v lastnem stanovanju. Če se otresem predsodkov, ki sem jih nabral spotoma po vseh festivalih, kjer je ta narod ob nabijanju J.B.O. ob petih zjutraj, mačkastem prebijanju skozi komade ob preplačanem pivu in zoprnimi tišinami med komadi, se je vse skupaj izteklo kar posrečeno, gotovo pa ne vrhunsko.

SORODNE VSEBINE:
4. 10. 2022Eruption / Sarcasm / Tytus / Reportaže
9. 12. 2015Use Less / EstWind / Reportaže
24. 10. 2014Nifelheim / Vulcano / War-Head / Reportaže
KONCERTI & FESTIVALI
29. 3. 2024
Šišmiš razpaljotka vol. IV: Vulvathrone, Morywa, Sovrag
Dvorana Gustaf, Pekarna, Maribor
29. 3. 2024
Penitenziagite, Guattari, Relentless Youth
Mostovna, Solkan, Nova Gorica
30. 3. 2024
Dark Easter Metal Meeting 2024
Backstage, München, Nemčija
30. 3. 2024
Ceppino Death Fest Vol. 3
Black Inside, Lonate Ceppino, Italija
30. 3. 2024
Cvinger, Samperium
HABitat, Slovenj Gradec
31. 3. 2024
Replicant, Anachronism, Siderean
Klub Gromka, AKC Metelkova mesto, Ljubljana