Takole so mariborski Pekarnarji napovedali 2. del praznovanja 27. obletnice KC Pekarna: »Junija so nam ukrepi preprečili izvedbo obletnice v polni obliki, zato smo se odločili, da bomo obletnico razdelili na dva dela. Prvi del je obeležil obletnico z raznimi manjšimi kulturnimi dogodki: gledališke predstave, filmski večeri, branje poezij, manjši koncerti, skratka vse, kar smo lahko izvedli z doslednim upoštevanjem priporočil NIJZ-ja; prihajajoči drugi del pa bo izveden kot glasbeni festival z raznovrstnimi glasbenimi izvajalci.
Žal pa so nam tudi tokrat ukrepi preprečili izvedbo drugega dela obletnice v prvotno oblikovani različici, zato smo bili spet primorani skrčiti program na sedanjo obliko. A kaj čmo, glavno, da bo dogajalo!«
In ko Pekarna praznuje, se igra tudi metal, in sicer tokrat po naslednjem voznem redu:
20.00 Uporabniki
21.00 Taste Of Plague
22.00 Decatholicize
Časovno so se stvari minimalno zamaknile, a tistih par minut zamude tako rekoč ni opazil nihče, ob tem zmotenega se pa tudi nihče ni počutil. Podobno kot med 1. delom praznovanja je bilo tudi tokrat parkirišču med MC-jem, Bukvarno in Gustafom spremenjena namembnost, tako da smo tam imeli prizorišče z odrom, šank in območje izven prizorišča, kjer je bilo še največ obiskovalcev, in sicer na varni medsebojni razdalji.
Kot prvi so na oder stopili Uporabniki. Gre za 4 »mulce«, ki preigravajo thrash metal, dva od teh pa sta tudi stalna člana Decatholicize, glavnega banda večera. Mlada četverica se je predstavila v glavnem z avtorskimi komadi, vmes pa ponudila še dve priredbi. Ko je pevec in kitarist napovedal prvo priredbo, sem bil na podlagi dotlej slišanega prepričan, da sledi nekaj od Metallice. A v humornem duhu, s katerim je pevec komuniciral s publiko, je bila tudi izbrana prva priredba, katere pravi mati in oče so Švedi Abba. Slišali smo Gimme! Gimme! Gimme! (A Man After Midnight), med poslušanjem pa nisem prav vedel, kaj naj si mislim, zato sem se samo veselo smejal. Manj veselo oziroma bolj resno, da ne bom narobe razumljen, je bilo za konec, ko je pevec iz publike k sebi poklical kolega, ki je namesto njega odpel Battery od Metallice.
Naslednji so bili stari znanci mariborskih in tudi drugih slovenskih odrov, in sicer blackened deathcoraši Taste Of Plague. Peterica, ki je le nekaj tednov nazaj otvorila prvo edicijo Brutal Janez festa, je tudi minuli konec tedna ponudila bolj ali manj enako, če ne celo isto setlisto. Glede tega sem malo v dvomih, ker pač ne poznam bandovih kreacij, po drugi strani pa relativno gotov, saj zasedba nima ravno dosti izdanih komadov. Osebno se mi je ponovno najbolj v spomin vtisnil Infection of Mankind, po eni strani zaradi pevčeve napovedi, ki komad povezuje s trenutnim svetovnim zdravstvenim stanjem, po drugi strani pa seveda zaradi komada samega. Če ste ljubitelji deathcora, vendar tega radi konzumirate s krepko dozo melodike in black metal atmosferike, potem si privoščite te Mariborčane.
Kot glavni in zadnji pa so nastopili Mariborčani z najdaljšim stažem. Zasedba, ki je bila ustanovljena v prejšnjem stoletju in je pred kratkim s svojim prvencem Remains of Dominance doživela diskografski epilog, sicer po letih šteje malo več kot povprečen metal band, a dokler zaradi let izvedba ne peša, je tako ali tako vse v redu. In tako je tudi bilo. Vesel sem, da je četverica končno našla pevca, slednji pa je ravno v petek doživel svoj krstni nastop. Sicer si lahko predstavljate, da izvedbeno ni šlo vse po načrtih, a tako kot oder je tudi vse ostalo na ta večer delovalo do določne mere improvizirano. Toda po drugi strani je nov pevec vseeno opravil stvari dovolj dobro, da sama izvedba dejansko ni dosti trpela in sem osebno lahko nadvse užival med komadi, kot so Down To Four Men, Demon Divine in moj najljubši Isotope 235. Alenu in Mladenu ob takšnih sočlanih očitno ni treba skrbeti za prihodnost banda, medtem ko je podmladek v presenetljivo visokem številu med publiko pokazal ali nakazal, da se Maribor metalsko prebuja. Samo tako naprej!
