Dirty Skunks Fest: 20 Years of Stench, 1. dan

Se tudi vam zdi, kot bi bilo komaj včeraj, ko se je na medmrežju pojavil dražilnik za dokumentarec s provokativnim naslovom Dekada Smrada, v katerem smo lahko nekoliko pobliže pogledali v delovanje društva Dirty Skunks? Od tega je zdaj minilo že 11 let! Žal je dvajseto obletnico nekoliko zamaknila pandemija, ampak da Dihurčka svojo zgodbo iz zgoraj omenjenega dokumentarca nadaljujeta še danes in nam vztrajno omogočata dostop do takšnih in drugačnih dogodkov, je milo rečeno fantazija. Tako tudi ni bilo dvoma, da se je ekipa Paranoida kaj hitro podvizala in udeležila letošnjega praznovanja 20. obletnice v obliki Dirty Skunks Festa ter tako podprla zdaj že 21 let delujoči monstrum z imenom Dirty Skunks. (Žiga)
 
Tokratna obletnica pa je s svojo obsežnostjo na neki način za našo ekipo predstavljala kar dober logistični zalogaj, ki je spominjal na pravo festivalsko dogajanje. Če se je zadnja edicija Dirty Skunks Festa odvijala na treh odrih v Orto Baru, so tokrat Dihurčki šli še korak dlje, saj so dogodek razširili ne samo na pet odrov, temveč kar na pet različnih lokacij. Tako je bila že predhodno potrebna dobra razporeditev osebja po lokacijah, da smo vsaj približno lahko zaobjeli kar se da največ odrov in seveda nastopajočih. (Žiga)

In Heaven na Dirty Skunks Festu 2023:
Čast prvega nastopajočega festivala je letos pripadala zasedbi In Heaven. Ta je ustvarjanje glasbe posvetilu žanru depressioncore, ki združuje trap, melodični deathcore, hip hop in lofi. Ob zgodnji uri, konkretno še pred sedmo uro zvečer, se je Orto Bar komajda začel polniti, zato ni čudno, da zasedba še ni bila deležna blaznega obiska. Je pa zanimivo, kako pogosto zasedba nastopa na metalskih dogodkih, med drugim tudi lani na Brutal Janez Festu, a hkrati ne preveč presenetljivo, saj člani in Heaven delujejo tudi v death metal bandu Smrt. (Dejan)

Agan na Dirty Skunks Festu 2023:
Takoj po prihodu in prevzemu vstopnic je bil oziroma je moja prva postojanka ostal kar Orto Bar. Že ob prihodu se je pred dvorano nabralo kar zavidljivo število obiskovalcev, kar me je dejansko malenkost pozitivno presenetilo, saj je Orto Bar najbolj »oddaljena« lokacija, a očitno je nabor bandov mojo skrb o slabšem obisku hitro zatrl. Sicer je bila slika v dvorani precej drugačna, a temu je seveda botrovalo dejstvo, da so se Agan šele pripravljali na nastop in je bila ohladitev obiskovalcev pred dvorano na mestu. Melodični black metalci Agan so sicer že stari znanci slovenskih odrov, a je moja prisotnost na njihovih nastopih zadnje čase šepala in sem se tako nastopa še toliko bolj veselil. Skladno s časovnico je iz ozvočenja zadonel intro in naznanil, da gre tudi zame zdaj zares. Kako bolje začeti festivalsko vzdušje kot z introm v obliki Terminator soundtracka in prehodom v udarni melodični black metal hiše Agan? Hitri riffi, podkrepljeni s pravšnjo mero melodike, so poskrbeli, da se je dvorana počasi, a vztrajno polnila in tudi na razgibavanje vratnih mišic ni bilo treba dolgo čakati. Kot rečeno so Agan že vsem dobro poznani in vsi že nestrpno čakamo na izid celovečerca, kajti komadi Iz globin in Halo of Catharsis enostavno kličejo po večkratnem poslušanju. Tako je nastop Agan minil, kot bi trenil, in z zadnjo skladbo Do neba še dokončno razgrel publiko, ki je bila na koncu počaščena še z bisom v obliki komada Nautilus, in poskrbel, da se je dolg večer pred mano začel več kot obetavno. (Žiga)

Bibliban na Dirty Skunks Festu 2023:
Praznovanje rojstnega dne Skunksov sem v petek začel v Gromki ob relativno zgodnji uri. Ujel sem prvi nastop večera, ki je pripadal slovenjgraškim mladcem Bibliban. Gre za alter punk zasedbo, ki glede na slišano svojo glasbo rada začini z različnimi žanri. S svojim freestyle pristopom je trojica nastopila pred relativno zadržano publiko, ki je bila po mojem deloma sestavljena iz prijateljev in družinskih članov zasedbe na eni strani in tudi nekaj glasbenih radovednežev. In ker so Bibliban tako zelo drugačni, s(m)o tudi ostali. Vsaj tako si jaz razlagam okoliščino, da je band imel v dvorani skozi celoten nastop konstantno enako število obiskovalcev. Mladcem se je sicer poznalo pomanjkanje odrske kilometrine, ki pa so jo prebrodili z mladostniško brezbrižnostjo in spontanostjo, tako da je njihov eksperimentalni punk koktajl dodobra potešil žejna grla obiskovalcev. (Dejan)

Terminal Disease na Dirty Skunks Festu 2023:
Po končanem nastopu Agan sem imel to srečo, da sem lahko ostal na lokaciji in v glavi že začel sestavljati misli o videnem in slišanem. Prav tako je menjavanje opreme omogočilo osvežitev z zvarkom ob šanku. Dvorana pa se je v tem času kot že pred tem kar izpraznila, le manjše število nas je ostalo na toplem in udobnem. A že kar hitro sem opazil, da se na odru ne pripravljajo napovedani Spirits Of Stygia, temveč zagorski Terminal Disease. Očitno sem to zamenjavo nekje med celotno ihto prešprical, kar pa se na koncu ni izkazalo za napako. Zasedbe osebno prej še nisem poznal in že po prvih zvokih začutil tisto pravo energijo, ki se za njihov slog glasbe spodobi. Modernejšemu slogu metala fantje v pravšnji meri dodajajo thrash- in deathmetalske prvine, ki vseskozi ohranjajo intenziteto glasbe, ki jo band na odru s pravo prezenco le še podkrepi. Groove in uravnoteženo menjavanje oziroma prepletanje hitrejših riffov z mastnimi in tršimi riffi doseže še tako nezainteresiranega poslušalca. S spodbujanjem publike to energijo dodatno podkrepi vokalist, ki je tokrat med zveste privržence razdelil tudi nekaj izvodov njihovega zadnjega EP-ja Kingdom of One. Tako sem bil že kar hitro deležen skandiranju publike in celo wall of death je uspel zelo prepričljivo. Terminal Disease so me zelo pozitivno presenetili in vsekakor si jih bom v bodoče z veseljem še kdaj ogledal v živo. (Žiga)

Dust Collector na Dirty Skunks Festu 2023:
Za ogled naslednjega banda na seznamu želja se mi ni bilo treba pomakniti iz dvorane. Predhodno sem se odločil, da si želim ponovnega srečanja z ljubljanskimi rockerji Dust Collector, ki sem jih spoznal pred skorajda natanko tremi leti, in sicer na Dirty Skunks Festu 2020. Od takrat je band posnel kar nekaj nove glasbe, ki smo jo lahko slišali tudi v petek, med drugim dva komada s še zmeraj aktualnega EP-ja Cum Together. Glede na to, da sem lani tega recenziral, je jasno, da sem bil najbolj navdušen nad komadi 68's, Landlord in This Knife, medtem ko sem med ostalimi starejšimi in novejšimi tudi z zadovoljnim miganjem opazoval konkretno napolnjeno Gromko. Tudi odzivi ostalih obiskovalcev so bili nadvse pozitivni, tako zame kot tudi za band pa je bil presenetljiv mosh pit, ki so ga uprizorili mlajši predstavniki publike v prvi vrsti. In da ne pozabim: Ljubljančani so se premierno predstavili z novim basistom, ki je celo odpel en komad – Blondie, če se ne motim. (Dejan)

Siderean na Dirty Skunks Festu 2023:
Še pred koncem rokerskega špila sem moral hiteti v Galo halo, da ujamem začetek nastopa zame prvega metal banda večera. Za to sem izbral eksperimentalce Siderean, ki so v zadnjih letih postali dobra znanka slovenske metalske publike. Njihov astralni black/death metal je bil takoj odlično sprejet, zato sploh ne čudi, da se je dvorana do konca njihovega nastopa konstantno polnila. Peterica, katere diskografija še zmeraj obsega »samo« demo Sidereal Evolution in prvenec Lost on Void's Horizon, ki vsebuje oba komada z dema, glasbeno ni ponudila ničesar novega oziroma za nas ni pripravila nobenega presenečenja. Še enkrat več smo lahko slišali omenjeni prvenec v celoti, kar seveda ima svoje prednosti in slabosti. Največjo prednost vidim v tem, da sem vse komade poznal in sem se lahko ustrezno potopil v njihovo globoko glasbo, po drugi strani pa sem zaradi vsega poznanega v kombinaciji z nekoliko monotono odrsko prezenco večkrat v mislih odtaval. A pod črto delim splošno mnenje publike, da je bil nastop dobrodošel in odlično izveden. (Dejan)

Dekadent na Dirty Skunks Festu 2023:
Sledila je selitev narodov oziroma premik ljubiteljev ekstremne glasbe z Metelkove v Orto Bar. Ko sem prispel na novo lokaciji, so se tam na svoj nastop že pripravili black metal romantiki Dekadent. Ti so nastop začeli s hitom s še zmeraj aktualnega albuma The Nemean Ordeal. Gre za skladbo Wanax Eternal, ki je posebna zaradi svoje počasnosti oziroma spokojnosti. Čeprav torej ne spada med bandove najhitrejše komade, je vmes dovolj trenutkov z dvojnim pedalom na bobnih in drugih nasičenih kitarskih delov, ki so nam nakazali, da bomo deležni dobrega zvoka. In tako je tudi bilo. Bandu nikoli ni bilo težko slediti, vse takšne ali drugačne podrobnosti, ki so značilne za mračno-melodičen black metal iz hiše Dekadent, so bile bolj ali manj dobro ali celo odlično slišne, in sicer tako pri znanih oziroma starih kot tudi novih in neizdanih komadih. Band je zaigral štiri neizdane komade, vsi pa so izkazovali jasno sorodnost z že omenjenim ploščkom The Nemean Ordeal. Glede na slišano nas ponovno čaka zelo tehnično zahteven, a vendarle melodičen in mračen album, ki bo spet vseboval kar nekaj nalezljivih delov, ki bodo z malo truda dolgo ostali v ušesih. A kljub navdušenju nad novimi komadi sem kot otrok na liziko zaman čakal na kakšen komad s prvenca Manifestation of Seasonal Bleeding. Kot nekdo, ki band spremlja v živo od njegovega krstnega nastopa dalje, pač pogrešam tiste slavne besede: »Pizda! Ljubi te Mrtvak!« (Dejan)

Smrt na Dirty Skunks Festu 2023:
Ker so Dekadent zaključili petkovo koncertno dogajanje v Orto Baru, je bilo treba za nadaljevanje nazaj na Metelkovo. Sodelavec Žiga je zavil v Galo halo, kjer so ružili Britof, jaz pa v Channel Zero, kjer so še glasneje ružili Smrt. Po imenu sodeč se ugibanja o žanru ponujajo sama po sebi, čeprav ponuja death metal zasedbi samo grobi okvir delovanja, iz katerega z veseljem ter uspešno vedno in vedno znova ubeži. Dokazov za to boste našli na prvencu Oppression from All Suffering, ki mu je bila posvečena večina prvega dela nastopa, več kot dovolj. Med drugim tudi v hitu Sweet Nostalgia, ki je žalostinka prav svoje vrste. Tako rekoč zadnjo tretjino pa je zasedba posvetila predstavitvi treh novih komadov, ki pa sploh niso tako zelo novi, če bandu redno sledite v živo. Če se res moram bolje potruditi in Smrt žanrsko spakirati v en predalček, potem bi rekel, da se Prekmurci, ki so tokrat nastopili brez baskitare (morda stalnica?), spretno gibljejo med melodičnostjo in tehničnostjo legendarnih Death in groovom ter nalezljivostjo sodobnih death- ali metalcore bandov. In to unikatnost je publika, v sprednjih vrstah sestavljena iz pretežno mladih obrazov, znala pošteno nagraditi. (Dejan)

Britof na Dirty Skunks Festu 2023:
Tako je tudi zame prišlo na vrsto romanje proti Metelkovi, kjer se je po zaključku dogajanja v Orto Baru razvrat nadaljeval na ostalih lokacijah. Mene je, kot je že omenil Dejan, pot zanesla v Galo halo, saj je bila moja prisotnost v dvorani kot Korošec ob nastopu Britof že skoraj obvezna. Zdaj že tradicionalna otvoritev nastopa z »Mi smo Britof in boli nas kurac!« sicer kar malo spominja na Lemmyjev »We are Motörhead and we play Rock n' Roll«, a vsekakor doseže svoj namen, saj publiko podžge in nabije z energijo, ki jo Britof nato z agresivnim in divjaškim stoner rockom še nadgradijo. Dvorana je bila v trenutku polna, divjanje na odru in pod njim pa se od začetka do konca nastopa ni zmanjšalo niti za desetinko. Čeprav je od izida drugega dolgometražca Ruins minilo že kar nekaj časa, komadi s ploščka zvenijo še vedno sveže in so v živo še boljši in prvinski. Publika je vidno uživala in pospremila nastop z odobravanjem, sam pa tokrat nisem začutil prave energije, kar bom pripisal dolgemu dnevu, zaradi česar je utrujenost že nekoliko terjala davek. Vsekakor pa so Britof prikazali točno to, kar sem pričakoval. Nič več in nič manj … Enostavno razvrat v pravem pomenu besede. Britof so Britof in boli njih kurac. Preprosto! (Žiga)

Kaoz na Dirty Skunks Festu 2023:
Čeprav sem lansko koncertno leto zaključil v Velenju ravno s Kaoz, nisem mogel mimo ponovnega snidenja z njimi. In glej ga zlomka, še kako prav sem se odločil. Stari mački so se namreč potrudili in za praznovanje rojstnega dne Dihurčkov pripravili drugačno setlisto. Seveda je ta sestavljena iz železnega repertoarja, ki nikoli ne sme manjkati. Sem recimo štejem komade, kot so R.O.A.R., Mindz Off, Stop The Madness in Morena s samonaslovljenega albuma ali novejša Bangin' Headz ter Identegrity. Dolgoletni sledilci banda vse te komade seveda vedno znova radi poslušajo, toda kaj je torej bilo drugače? Priredbi na koncu: Orgasmatron in Raining Blood. Med prvo je publika »samo« čupirala, med drugo pa sem končno doživel še drugi mosh pit večera, ki se ni želel končati. Odličen zaključek prvega in prijetna napoved drugega večera praznovanja. P.S.: namerno nisem navedel avtorjev priredb, saj sem mnenja, da jih mora vsak metalec poznati ali spoznati, če jih še ni. (Dejan)