.jpg)
Točno en teden po črnokovinskem večeru v Krškem sem se odpravil na drug konec Slovenije, da postanem žrtev smrtonosne kovine. Življenja so znova ogrožali trije bandi s povsem različnih koncev naše male Kure. Največji umazanci z imenom Drobovina so se do Kranja privlekli iz prestolnice, spolni prestopniki domače metal scene, ki »se kličejo« Vulvathrone, so pojebali vse ovce na svoji poti iz Murske Sobote, medtem ko so si prišli verižni kadilci Extreme Smoke 57 iz Nove Gorice v Kranj napolniti zaloge za »pohanje« zrezkov.
Osebno ne zaidem prav dostikrat v Kranj. Tokrat pa se je povsem slučajno zgodilo, da sem drugič zapored romal tja zaradi istega banda – Extreme Smoke 57 namreč. A da se prebijem do njih, moram še prej mimo dveh drugih zasedb. Prvi so Drobovina. Zasedba, ki mi je bila do sobotnega večera v klubu TrainStation SubArt popolna neznanka. Nekaj sporadičnih namigov o tem, da deluje band povsem brez vaj, sem prejel nekaj ur pred koncertom ob kozarčku Jägermeistra. Prve riffe njihovega nastopa sem za nekaj minut zamudil, zato sem ob vstopu v dvorano najprej mislil, da sestavljajo band samo trije člani. Kajti točno toliko sem jih iz zadnjih vrst uspel prešteti na odru. »A od kod hudiča pa kruli pevec? Ajd, grem malo bliže, da preverim, kaj se dogaja bolj spredaj.« In že sem se skoraj zaletel v pevca. Ne vem več, v katerega, kajti po dobri minuti sem komaj zagledal še drugega pod odrom, kjer sta skupaj poleg pevskih dolžnosti izvajala še mosh pit. Deloma med seboj, deloma s publiko, ki ni bila zmeraj prizanesljiva z njunimi beticami. Kljub temu se nista umaknila iz prvih vrst, kar sploh ni bilo tako slabo, saj sta s tem v drugi polovici nastopa na odru pustila več prostora igralcu triangla, ki nas je poleg disharmoničnega igranja razvajal še z izklesanim in depiliranim zgornjim delom telesa. Joj, kako so se šefu Pičkininega Prestola cedile sline.
»Trianglist« in band sta očitno med tisto eno vajo pred nastopom zvadila samo nekaj kratkih komadov, zato so Drobovina po vsega dobrih 25 minutah zbrisali svoje ime s »piši-briši« table, ki je visela za bobnarjem namesto zastave, in odstopila oder skruniteljem ovc iz Prekmurja. Ker so basisti v tem bandu očitno potrošna roba, je mesto tega pred kratkim prevzel spet Uroš. A ne tisti, ki je že bil na tem mestu, temveč oni drugi, ki je lani poleti raztural s Corduro v Wacknu. Taisti Uroš je en teden prej manjkal v Krškem, saj ni več član Marax, a po resnici povedano, sem to dojel komaj v Kranju. Metalske čenče me srečajo pač zmeraj kot zadnjega, zaradi česar vam tega, dragi moji bralci, nisem uspel sporočiti prej. Za to se vam iskreno opravičujem. A iz prve roke vam lahko povem, da se je Uroš zelo dobro vklopil v band, harmoniranje s Hermanom pa se ne čuti samo na odru. Ampak pssst, tega niste izvedeli od mene. Kakor tudi ne tega, da bodo Vulvathrone končno po 10 letih letos izdali naslednika albuma Passion of Perversity. Prav tako nisem prepričan, če ste že zreli za novo dozo perverzije, ki se bo zgodila sredi marca v Celju? Ups!
Potem pa ES57, ki so predhodno sporočili, da bodo na sobotnem koncertu v Kranju cel repertoar odigrali kronološko od najnovejših skladb, še nikoli odigranih v živo, preko zadnje vinilne izdaje ter seveda albuma Corruption Deteriorates, pa vse do najstarejših komadov iz začetnega obdobja. Band sporoča tudi, da: »Na koncu sledi kaos. Kaj to pomeni? Udeležite se nastopa, pa boste videli oz. slišali!« (vir: Paranoid)
Hja, čuden kaos je bil to. Kot prvo sem zaznal eno zelo pozitivno stvar, in sicer Bocotov vokal, ki je na ta večer kot edini spravil tisti pravi deathmetalski growl iz svojega grla. Za ostale kričače večera ne znam povedati, kaj je bilo narobe, a nekako niso zveneli dovolj globoko. Prehlad? Premalo ogreta prepona? Slabo ozvočenje? Vse mogoče … Toda nazaj k Primorcem. Bolj ko so stari, bolj so glasni. Kar je tudi nekako logično, da se sploh še slišijo. Usoda, ki čaka vse nas? Mogoče … Toda do takrat bomo še naprej uživali v vižah, kakršne ponujajo najstarejši slovenski grinderji, ki so z zadnjimi izdajami (Corruption Deteriorates, Deeper Than World / 0 534C41 564509) še zmeraj aktualni. Energija in užitek ob nastopanju pa sta dokaz, da še niso za k staremu železu. In če se nisem ponovno uštel, kot sprva pri Drobovini, je manjkal en član, natančneje en kitarist, kar pa se pri zvoku ni poznalo. Ta je bil dovolj poln in manjkal ni niti en riff, zaradi česar ni bil noben komad – ne star, ne nov – okrnjen. Na koncu pa: »Gate na glavo, pa dva svinčnika v nos!« Aja, joj, ne! »Železo na glavo in udri po materialu.« Ob noise predstavi je šel Boco na kolena, si nadel kovinsko zalivalko in v taktu udarjal po njej. Metal v dobesednem pomenu besede!
