Hellcats / Space Unicorn On Fire

Poletje se je poslovilo in ker se jeseni dogajanje po tradiciji vrne v poleti več ali manj mrtve klube, so pretekli konec tedna za otvoritev kurilne sezone poskrbeli tudi v kamniškem MC-ju Kotlovnica. Čast otvoritve sezone je tokrat pripadla Hellcats in Space Unicorn On Fire. Ta dvojica bi prvotno morala nastopiti že aprila, a je koncert takrat zaradi problemov v obeh zasedbah odpadel.
Brezplačen vstop in znižana cena pijač dve uri pred koncertom sta bila pika na i in pred Kotlovnico se je hitro nabral lep kup obiskovalcev, ki so med čakanjem na koncert akcijsko ponudbo vzeli skrajno resno. Tako resno, da je za trenutek zmanjkalo kozarcev za pivo.
Malce po 22. uri se je dogajanje izpred kluba preselilo pod oder, saj je iz zvočnikov udaril »8- bitni« intro Warp Factor 1986, ki je napovedal začetek dogajanja. Akcija! Peterica z vseh vetrov po matematiki vokalista Tavte (2 od 5 je večina banda) smatra Kamnik (in s tem Kotlovnico) za svoj dom, a to se ni takoj poznalo pri odzivu publike, ki je kljub opremljenosti nekaterih z rogovi na odrsko norenje odreagirala precej počasi. Razlog za počasno reakcijo lahko pripisujemo nepoznavanju repertoarja in glasbi, ki prav gotovo ni »na prvo žogo«. Prepletanje stilov v skoraj vsakem komadu zahteva celo pozornost poslušalca in seveda večkratno poslušanje, zato prvo živo srečanje z novimi komadi ponavadi ne prinese preveč burnega odziva. Kompleksnost glasbe Space Unicorn On Fire je tudi dvorezen meč – fantje na trenutke sicer dokažejo, da so boljši od večine makaronarskih power metal bandov, da znajo po progersko presekati ritem in užgati kitarsko-klaviaturski duel in da lahko kitara izpod Matejevih prstov poleg ultra hitrih solaž zapoje tudi čutno balado, po drugi strani pa s popdesignovskimi deli izgubljajo kredibilnost. Ta neenotnost stilov oz. shizofrenija materiala prav gotovo ni za vsakogar in čas bo pokazal, kakšen bo odziv publike na daljši rok. No, dovolj filozofiranja o sami glasbi, nazaj na nastop. Le-ta bi si po tradicionalnem sistemu ocenjevanja zaslužil oceno -3, napredni ocenjevalec pa bi glede na prej slišano od banda temu nastopu prisodil 1 s pripisom »pokazali premalo glede na svoje dosedanje pokazano znanje, namesto napredka je v izvedbi možno zaznati površnost in lenobo«. Zakaj taka ocena? Dvoglasja Tavte in Egzija so bila izvedena krepko pod njunimi sposobnostmi, odstopanja v hitrosti komadov pa so bila prevelika (npr. turbo odigrani komad Sperm Song, pri katerem bi Matej po solaži skoraj ostal brez roke …). Space Unicorn On Fire so sposobni prikazati več in upam, da bodo v prihodnje moje trditve tudi dokazali.
Po krajšem premoru so oder zavzele Hellcats, ki so s seboj prinesle svoj čisto sveži prvenec z naslovom Divja pot. Za razliko od prog/heavy/power/popa, ki smo ga slišali prej, je pri Hellcats v ospredju mešanica trdega rocka s ščepcem heavy metala. In to mešanico štiri peklenske mačke izvajajo zelo solidno. Bandu se pozna koncertna kilometrina in napredek je očiten na vseh področjih. Ritem sekcija sester Zagorc je sicer preprosta, a solidno opravi svojo osnovno nalogo – zagotavljanje podlage, na katero se naslanja ostro riffiranje Katje Mavec in odličen vokal Ajde Kovačič. Slednja se je bandu pridružila šele letos, a s svojo sposobnostjo krepko dvignila kvaliteto banda. Ravno vokalne (ne)sposobnosti njenih predhodnic so bile rak rana skupine in o njih so se kresala mnenja širom interneta. Z njenim prihodom je ta problem izginil, saj se je dokazala tako na avtorskih skladbah kot na priredbah (Warlock in AC/DC). Pomanjkljivost Ajdinega nastopa je neuspešno kontroliranje glasnosti z umikanjem mikrofona. Ta tehnika sicer deluje na dobro ozvočenih koncertih, v nasprotnem primeru, kot tokrat v Kotlovnici, pa pride ob umiku do »požiranja« besed. A to je bila tudi edina slaba stvar nastopa, ki se je zaradi nesporazuma med bandom in toncem končal brez dodatka, ki ga je publika zahtevala.
Ko že omenjam tonca; zvok pri obeh bandih je bil tipičen za Kotlovnico – pomanjkanje vokala v »bazenu« tik pred odrom in rahel odmev vseh inštrumentov na zadnjem delu kluba. Le redkim tonskim mojstrom je doslej uspelo v tem »hodniku« narediti res kvaliteten zvok.
Prvo kurjenje je za nami in upam, da bo Kotlovnica tudi na naslednjih dogodkih tako polna.