»Prva je mim'!« Kadilnica namreč. Gen Z party leta. Od cora do thrasha, od zaletavanja do čupanja.

Letošnjo sezono Kadilnice je odprla simfonična deathcore zasedba Beyond the Betrayal. O njej sem že pisal po tistem, ko sem si jo sredi maja letos ogledal na Trainu. Pa moram reči, da sem bil takrat precej bolj navdušen. V petek sva se s kolegom ob začetku nastopa samo spogledala. Kje je bas? Kje so dropi? Matrica, ki predstavlja podlago za bas (band namreč nima basista), je bila ugasnjena, poleg tega pa se vokalist skupine ni preveč dobro ogrel. Sicer so nastop stopnjevali iz komada v komad in nekje pri tretjem je bilo že vse skoraj na najvišjem nivoju, a je začetek pustil nekakšen grenak priokus. Je pa dejstvo, da krivda za ugasnjeno matrico na začetku ni njihova. Tonski mojster se je očitno malo poigraval z mešalko in povzročil zmedo. Publika je kljub vsemu že dobro moshala in headbangala, uspel pa ji je tudi že wall of death, saj je bila Menza polna že ob prvem nastopu in začetni kiks je večina ljudi preslišala. Vrhunec nastopa je bil sigurno ob zaključku. Z vokalistom od Project Ash, ki se jim je pridružil naknadno, so izvedli priredbo Dead Rose (Chelsea Grin), ki je zvenela brutalno. Dvojni screami in death growli so našli mesto v mojem srcu in vsekakor upam, da bodo v prihodnje še sodelovali.

Po kratki pavzi so bili na vrsti Toyoyo. Postregli so s kratkim, ampak sladkim, dobrih deset minut trajajočim nastopom, namenjenim predvsem promociji prihajajoče izdaje, če sem pravilno razumel ozadje. Kaj pa sem uspel razbrati iz tako kratkega nastopa? Hardcore, pa naj bo še tako repetitiven, je v živo vedno dobro slišati. Energija, mosh pit in two step so praktično vse, kar rabiš, da se imaš med takim nastopom odlično. V mastnih riffih in breakdownih sem slišal precej Terror in Death Before Dishonor, občasno pa me je njihov groove spomnil tudi na Knocked Loose. Dobrih deset minut je bilo vseeno malo premalo, da bi izoblikoval končno sodbo, a dovolj, da so me zdražili do te mere, da bi jih rad še enkrat videl v živo.

Tretji po vrsti. Night Crawler. Njihov logo močno namiguje na death metal, po nastopu pa nisem bil več čisto prepričan. Če sem v kaj siguren, je to, da je death metal zgolj eden izmed podžanrov, ki se pojavljajo v njihovi glasbi. Breakdowni, hitri thrash riffi, snare bombe in bass dropi so me spomnili na nedavno slišane Frozen Soul, a kljub trudu mi je v njihovih pesmih nekaj manjkalo. Kakor da bi se fantje še iskali ali pa je bil problem v meni in nisem znal sestaviti celote iz pestre ponudbe na odru. Omeniti še velja, da je zaradi poškodbe njihovega bobnarja vskočil bobnar iz Beyond the Betrayal in svoje delo opravil stoodstotno.

Kot zadnji so se na odru zvrstili Black Camo in to z razlogom. Ko so začeli nastop, je bila Menza nabito polna. Karizmatični frontman Illja je publiko popeljal v stanje, ki sem ga dobro poznal tudi sam, ko sem si še pred nekaj leti lomil kosti v pitu. Ljudem se je dobesedno odtrgalo, fantje pa so energijo vzdrževali med celotnim nastopom. Nedolgo nazaj so uspeli napolniti Zorico ob izidu novega singla Blinded, ki je pot v repertoar našel tudi ta večer. Vrhunec je ob norenju publike prišel ob koncu, ko so nas z zadnjim slam komadom še dokončno razmetali. Njihova glasba ponuja dobre thrash riffe in groove, breakdowni pa poskrbijo, da ne ostane samo pri hitrosti in razbijanju, ki smo ju vajeni pri klasičnem thrashu.

Prepričan sem, da se bodo morali bandi na naslednjih Kadilnicah močno potruditi, da bodo dosegli obiskanost in vzdušje, ki sem ju doživel na otvoritvi nove sezone, saj so Black Camo vložili ogromno časa in truda v promocijo dogodka. Predvsem je bil dodaten plus organizacija afterja, ki je ponujal tekmovanje v beer pongu in mešanico white girl glasbe, pomešane z emo punkom iz obdobja med letoma 2000 in 2010.

Ta Kadilnica je bila verjetno najboljša, kar sem jih obiskal do sedaj, z glasbenega vidika pa so me kljub začetnemu kiksu najbolj prepričali Beyond the Betrayal, medtem ko lahko z gotovostjo trdim, da je Illja najboljši frontman in hypeman trenutne slovenske podzemne scene in Black Camo s tem tudi zasluženo uživajo v kopeli pozornosti, ki so je deležni.

S kar velikimi upi in visokimi pričakovanji čakam na naslednjo izvedbo Kadilnice, ki bo 20. novembra v Menzi pri koritu.